SEZNAM BLOG OBJAV

Black Lives Matter umetnost

— Piše:

Kot je že dobro znano, je 5. junija na ulicah Washingtona, ki vodijo k Beli hiši, nastal mural Black Lives Matter. Umetniško delo, ki ga je naročila županja Muriel Bowser, je v vsej svoji veličini dobilo ogromno pozornosti. Opazilo ga je celo občinstvo v vesolju.

Toda ta vizualni spektakel je morda del problema, ki ga gibanje Black Lives Matter naslavlja. Še isti dan so v izjavi za javnost zapisali, da je ta mural »performativna distrakcija od resničnih sprememb politik.« Omenjeni mural preimenuje ulico, izpusti pa imena, konkretne ljudi, ki so bili umorjeni v policijskem nasilju – to so George Floyd, Breonna Taylor, Tony McDade, Dreasjon Reed, Jeffery Price, D’Quan Young, Marqueese Alston, Terrence Sterling, Ralphael Briscoe in mnogi drugi, obenem pa izpušča zahteve gibanja. Tule si preberite celotno izjavo za javnost.Časopis Guardian je medtem sestavil spletno zbirko protirasističnih Black Lives Matter umetniških del, ki so nastala na ulicah New Yorka.

SEZNAM BLOG OBJAV

Kreativni sektor v času epidemije

— Piše:

Pomen kulturnega in kreativnega sektorja v družbi in gospodarstvu je edinstven. Zmogljivosti arhitekture, oblikovanja, glasbe, filma, gledališča, literature, medijev, kulturne dediščine in drugih dejavnosti, ki jih prištevamo v kulturni in kreativni sektor, so pomembne za razvoj družbe in gospodarstva ter so nepogrešljiv člen pri soočanju z ekološkimi, tehnološkimi ter drugimi razvojnimi in družbenimi izzivi.

Zato je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani 4. junija 2020 v organizaciji Centra za kreativnost potekala diskusija »Pomen kreativnega sektorja ter njegov položaj v času epidemije«, na kateri so sodelovali dr. Nika Murovec in dr. Damjan Kavaš iz Inštituta za ekonomska raziskovanja, dr. Barbara Predan, predavateljica na ALUO, ter Anja Zorko iz Centra za kreativnost, okroglo mizo je moderirala Meta Štular. Na dogodku so predstavili tudi dve izjemno pomembni raziskavi: Statistična analiza KKS 2008–2017 in Kulturno-kreativni imperativ.
Prva raziskava, Statistična analiza stanja kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji 2008–2017, je zajela 35.212 posameznikov, delujočih v kreativnih poklicih, in 24.062 registriranih organizacijskih enot na področju dejavnosti v KKS. Študija ponuja osnovni vpogled v obseg sektorja in njegove potenciale ter predstavlja osnovo za nadaljnje raziskave in priporočila za oblikovanje politik na področju KKS, ki bodo vzpodbujale razvoj sektorja, ustrezno javno podporo ter financiranje. Brošura Kulturno-kreativni imperativ predstavlja pregled ključnih ugotovitev in interpretacijo njihovega pomena za kulturni in kreativni sektor, v njej pa najdemo tudi priporočila za razvoj politik na področju KKS.