SEZNAM BLOG OBJAV

Z morja piha nov medij

— Piše: Pia Nikolič

Nedaleč od vhoda v Luko Koper stoji rdečkasto pročelje baročne palače Totto Ex Gavardo. Stavba, ki je bila nekoč razdeljena na tri dele, je bila dolga leta zaprta. Nekaj časa so se v zgornjem nadstropju pod slabo ohranjenimi freskami podili otroci, a so vrtec prav tako zaprli že pred časom. Odkar je plemiška družina, ki je palačo zgradila, zapustila Koper, je bila ta večinoma prazna. V zadnjih dveh mesecih pa so plošče, ki so zakrivale pogled skozi arkade, začele postopoma odpadati. Ne zaradi slabega vzdrževanja, ampak zaradi prenove. V dvonadstropno zgradbo se je namreč preselil nov slovenski medij – Megafon.

Njegovi začetki segajo v čase pred pandemijo koronavirusa, ki je ustanovitev televizije zamaknila za približno dve leti, zato je medij sprva deloval le kot spletna stran za različne vrste novic. Na začetku se je morda zdelo, da gre za mlajšo podružnico istoimenskega portala, ki je v Bosni in Hercegovini že prej začel delovati tudi v obliki televizije, a je z izdajanjem časopisa slovenski Megafon stopil na povsem svojo pot.

Oranžni logotip že skoraj eno leto krasi naslovnico brezplačnika, ki ga v svoje nabiralnike vsaka dva tedna dobijo prebivalci Izole in Kopra. Ker se naklada giblje med 15.000 in 20.000 izvodi, ni nujno, da vsaka številka pristane v vsakem nabiralniku, zato distributerji več izvodov številke vsakič pustijo tudi na odrejenih javnih mestih, kot sta Mestna knjižnica Izola ali vhod v palačo Totto Ex Gavardo na Kidričevi ulici. Naročanje na redno prejemanje novih izdaj je zaenkrat možno le prek spleta.
Časopis Megafon je prvič izšel lani konec leta, tik pred izolskim občinskim referendumom na temo prostorskega načrta, ki so mu prebivalci večinoma nasprotovali. Zaradi časovne umeščenosti in dajanja medijskega prostora članom civilne iniciative Gibanje za Izolo, ki so bili pobudniki referenduma, so bralci predvidevali, da gre za politični pamflet, a se je kaj kmalu izkazalo, da temu ni tako. Že od prve številke dalje je bilo v časopisu moč najti različne vsebine. Približno tretjina časnika je bila namenjena lokalnim temam, preostale strani pa so napolnile vsebine iz notranje in zunanje politike, kulture ter družbe. Športu je namenjena zgolj ena stran, na kateri je najti podrobne analize dogajanja v angleški nogometni Premier ligi in kratke novice iz sveta športa, ki jih ponavadi spregledamo, denimo novice o skeletonu, lokostrelstvu, taekwondoju, jahanju in drugem.

Ena od strani je namenjena tudi satiri, posebej pomembna pa je tudi zadnja stran, na kateri lahko vsakič preberemo izvirni strip domačega avtorja, ki je narejen posebej za časopis in se navezuje na aktualno družbenopolitično dogajanje. Stripe tam večinoma objavljata Tilen Javornik in Gašper Krajnc.

Medtem ko se prvi sicer ukvarja bolj z animacijo, bo drugi kaj kmalu izdal že svoj tretji daljši stripovski album. Občasno lahko na zadnji strani sicer preberemo tudi stripe drugih trenutno aktivnih slovenskih stripovskih avtorjev. Poleg tega naj omenim še recenzije s področja kulture in glasbe, ki jih v slovenskih medijih najdemo vse redkeje.
Sčasoma se je časopis preobrazil v pravo revijo. Namesto hrapavega papirja je naslovnica postala gladka, njegov obseg se je povečal na 28 strani, teme pa so postale vse bolj raznolike in kritične. Pisci se trudijo slediti najvišjim standardom novinarske etike, zato naj v skladu s kodeksom Društva novinarjev Slovenije piska tega teksta prizna, da se pri obravnavanem mediju udinja tudi sama, tako pri tisku kot pri televiziji. Slednja je sicer pričela z oddajanjem šele sredi oktobra letos. Njen program je zato še v povojih, a se z vsakim tednom povečuje. Trenutno lahko program že najdete na vseh kabelskih ponudnikih po Sloveniji, a večinoma nekje na sredini ali proti koncu seznama, kjer se najdejo trimestne številke. Uradno gre namreč za lokalno televizijo, katere pokritost pa je vseeno omejena z državnimi mejami.
Ideja za medijskim konglomeratom Megafon je v prvi vrsti osvetliti dogajanje na Obali oziroma v slovenski Istri, ki pri večini medijev ostaja obrobna novica. Vseeno pa se da v vseh treh oblikah medija najti tudi precej novic z območja domače kokoške in onkraj. Program, ki naj bi se v prihodnjih mesecih postopoma širil, lahko trenutno spremljamo v popoldanskih urah. Večinski del predstavljajo novice in reportaže iz lokalnega okolja ter oddaji Videostop in In vivo veritas. Videostop je namenjen predvajanju in predstavitvi videospotov slovenskih glasbenih izvajalcev, ki na preostalih medijih niso več deležni prav veliko pozornosti. Celo na javni RTV so predvajanje le-teh zapakirali v Videotrak, ki se predvaja ob obskurnih terminih, ko televizije ne gleda skoraj nihče. In vivo veritas pa je oddaja, namenjena daljšim intervjujem z ljudmi z zanimivimi ozadji. Doslej ste denimo lahko prisluhnili pogovorom z zamejskim stripovskim ustvarjalcem Jurijem Devetakom, ki je ustvaril strip po literarni predlogi Pahorjeve Nekropole, s predsedniškim kandidatom Levice Miho Kordišem, scenaristko filma o vrhunskih gluhih športnikih Tino Grošelj, članom novoustanovljenega sindikata delavcev v kulturi Zasuk Miho Zadnikarjem, solastnikom butične prodajalne piva in plošč iz Kopra ter glasbenikom Luko Bevkom, predsednikom društva za morske sesalce Morigenos dr. Tilnom Genovom, z novomedijskim umetnikom Vukom Ćosićem in drugimi.

Megafon želi postati lokalni medij nacionalnega pomena, ki bi pokrival nišne teme, ki jih ostali mediji spregledajo ali jim zaradi nekomercialnosti vsebin ne namenjajo posebne pozornosti. Kot pravi že njegovo ime, želi pozornost posvetiti tudi slehernikom, katerih glas sicer – razen s pomočjo megafona – ni zares slišen.

Doslej se je v tisku že pojavilo tudi nekaj ekskluzivnih novinarskih zgodb, ki so se pretočile v druge medije. Naj omenim le najbolj zloglasne, med katere sodijo razkrivanja koruptivnih špekulativnih poslov, ki sta jih izvajala nekdanji koprski župan in ponovni županski kandidat Boris Popović in trenutni izolski župan ter županski kandidat Danilo Markočič. Odkritja je potrdila tudi preiskava Komisije za preprečevanje korupcije, čeprav sodnega epiloga zaenkrat še ni bilo.
Poleg razkrivanja, informiranja, obveščanja, izobraževanja in zabave ter kar je še tega, si želi Megafon v prostorih palače preseči meje medijskega delovanja. Velike in povečini zaenkrat še dokaj prazne prostore je že ponudil različnim društvom in gibanjem, ki delujejo v javnem interesu.

Na istem mestu naj bi tako kmalu začelo delovati društvo, ki se ukvarja z lončarjenjem, svoje prostore pa naj bi tam dobil tudi Neodvisni obalni radio, alternativni radio, ki že nekaj let deluje na spletu in bi ga lahko razumeli kot mlajši satelit ljubljanskega Radia Študent. Palača Totto Ex Gavardo naj bi zato v prihodnje delovala kot križišče dejavnosti, prostor srečevanja in ustvarjanja, ki ga na Obali primanjkuje.

Razen nekaterih svetlih točk – lokacij, ki se občasno ukvarjajo s prirejanjem kulturnih ali družabnih dogodkov – teh ob slovenskem morju skoraj ni najti. Dovolj poveden je verjetno že podatek, da se večina lokalov tudi v Kopru zapre že ob 22. uri, kar mlade sili v druženje na tako imenovanih »havba partyjih« po bližnjih makadamskih parkiriščih, kjer so prisiljeni v petek zvečer namesto na koncertu uživati ob zvokih, ki prihajajo iz avtoradia. A da bi izvedeli kaj več o problematiki na Obali, bo bolje v roke vzeti brezplačnik Megafon ali daljinca.

SEZNAM BLOG OBJAV

Dnevi poezije in vina

— Piše: Sara Strajnar

Dnevi poezije in vina veljajo za največji in najprepoznavnejši mednarodni pesniški festival v tem delu Evrope. Tokrat je že 26. leto zapovrstjo uspešno združil pesniško besedo in promocijo najkakovostnejših slovenskih vin. Poleg poezije in vina je za obiskovalce festivala vsako leto pripravljen tudi premišljen program s področja glasbene, vizualne, fotografske, filmske in drugih umetnosti za vse starostne in interesne skupine. In tudi to leto ni bilo izjema.

Ekipa spletnih portalov Kulturnik.si in Culture.si se je udeležila festivala Dnevi poezije in vina 2022, čigar večinski del se je odvil na Ptuju, najstarejšem slovenskem mestu, gostujoči pesniki pa so s svojo poezijo navdušili še v Ljutomeru, Selcah, Ljubljani, Belem, Ormožu, Krškem, Juršincih, Vitomarcih, Murski Soboti, Petanjcih, na Janškem Vrhu ter celo v sosednji Avstriji.

Letos je bila v središču pozornosti sodobna katalonska poezija – skladno s tem se je odvila literarna prevajalska delavnica, kjer so v goste prišli katalonski pesniki in pesnice Anna Aguilar-Amat, Anna Gual in Jordi Julià, ki so v družbi slovenskih kolegov Ane Svetel, Ivana Dobnika, Milana Jesiha in prevajalke Simone Škrabec vzajemno prevajali svojo poezijo. Prav tako pa je čast, da napiše Odprto pismo Evropi 2022, pripadla galicijski pesnici Chus Pato, ki je s premiernim branjem pisma poskrbela za izjemno dovršeno otvoritev festivala.

V dneh, ki so sledili, so se zvrstili številni dogodki – vsak večer so se na ptujski mestni tržnici odvila velika pesniška branja gostov festivala, ki so jim sledili koncerti dunajskega dvojca ELIS NOA, večno priljubljene zasedbe Hamo & Tribute2Love in uveljavljenega Moveknowledgementa. Po besedah gostov so bile najbolj priljubljene Hude pokušnje!, ki tudi letos niso razočarale, saj jih je vodil Jože Rozman, priznan vinski publicist, pisec o vinu in kulinariki, somelje druge stopnje, degustator z opravljenim izpitom na BF v Ljubljani, WSET III (Wine & Spirit Education Trust, London). Filmski navdušenci so si lahko v Mestnem kinu Ptuj ogledali projekcijo nagrajenega filma Zastoj v režiji slovenskega avtorja v fokusu Vinka Möderndorferja, ki jo je popestrila degustacija vin sortei sauvignon s festivala Salon Sauvignon, za najmlajše obiskovalce pa je bil organiziran pester otroški program – tako je bilo prav zares poskrbljeno za vse starostne skupine in vse okuse.

Prav tako pa se je na letošnjem festivalu odvilo nešteto novosti. Obiskovalci so lahko prisostvovali pesniškemu posvetu, dogodku, na katerem dva pesnika razpravljata o umetnosti poezije in se sprašujeta, od kod poezija sploh izvira, kaj pesnike navdušuje pri drugih pesnikih in kaj odlikuje njihova dela. Druga novost je bil programski sklop Poezija, glasba & vino, ki je mednarodne pesnike za dva dni festivala povezal tako z uveljavljenimi kot tudi z vzhajajočimi imeni slovenske glasbene scene, dogajanje pa je pospremila pokušina dveh vrst vina.

Na tem dogodku smo poskušali ugotoviti, kako se pesniki odzivajo na glasbo, improvizacijo in besede, saj je v večini sodobne poezije obseg improvizatorske indikacije ogromen, kar omogoča močno povezavo z glasbeno improvizacijo in raziskovanje raznolikega izražanja zvoka.

Dež nam je zagodel samo pri vinsko-kulinaričnem dogodku Poezija vina, še vedno pa smo se lahko sprostili ob slikarski delavnici dvojice Arty Party: Slikanje in vinčkanje, ki nas je od vsega najbolj navdušila, saj nam je dokazala, da lahko vino res odpre vse naše umetniške čute, četudi sami nismo naravni talent. Za razgibanje je poskrbela delavnica Wellness duha in telesa, naša ušesa so pobožale melodije glasbenika Tomaža Hostnika, brbončice pa razvajala vina Cvitenič.

Med festivalom smo uspeli poklepetali s častnima gostoma, ameriško pesnico Carolyn Forché in poljskim pesnikom Tomaszom Różyckim, ki vam bosta v videu razkrila, zakaj sta se odločila za sodelovanje na festivalu, o čem in za koga pišeta ter kaj si mislita o Sloveniji, ki sta jo oba obiskala prvič. Poleg njiju je na festivalu nastopilo še 18 pesniških gostov z vsega sveta, ki jih je izbrala kuratorka festivala pesnica Kristina Kočan in katerih izbrana dela so izšla v privlačnih pesniških knjižicah.

Tudi Kristina Kočan, ki je nedavno prejela Veronikino nagrado za svojo pesniško zbirko Selišča, nam je kot bodoča programska vodja festivala v intervjuju predstavila svoj pogled na festival, zaupala nam je, s katerimi izzivi se je srečala kot letošnja kuratorka, kaj ji je bilo najbolj v veselje ter kaj nam lahko obljubi v prihodnosti.

Nedvomno bo naslednji festival precej drugačen, saj v čevlje izvršne producentke festivala namesto Sabine Tavčar stopa Taja Islamovič, ki je povedala, da je ključ do uspeha dobra ekipa, s katero se veseli nadaljnjega sodelovanja. Mi pa seveda komaj čakamo, da vidimo, kaj novega nam bosta Kristina in Taja pripravili naslednje leto.

Festival je znova pokazal, kako odlično se poezija in vino dopolnjujeta. Poleg pesniških gostov z vsega sveta smo spoznali številne izvrstne slovenske vinarje, s katerimi smo govorili o tem, kakšen ustvarjalni pečat so odtisnil na svoje vino, tako kot so ga pesniki vtisnili v svoje verze.

»Poezija živi in ima zvesto ter naraščujočo publiko pri nas. Ljudi povezuje in nas senzibilizira na velike izzive, ki so pred nami.« S temi besedami se je od Festivala Dnevi poezije in Vina poslovil programski vodja Aleš Šteger, ki je festival vodil šestindvajset let, vse od njegovega začetka.

Poezija nedvomno ima prihodnost. Naj bo še naprej tako svetla in navdušujoča.