SEZNAM DOGODKOV

IN STOLETJE BO ZARDELO. PRIMER KOCBEK

Zunanja povezava

Uprizoritev In stoletje bo zardelo, ki temelji na monografiji Andreja Inkreta, zamejuje obdobje Kocbekovega življenja med letoma 1928 in 1952. Je kompleksna biografija, socialistični primer melodramatske zgodbe o soutemeljitelju gibanja, ki je odporniško in hkrati državotvorno. V anticipaciji novonastalega družbenega in razrednega konteksta ga njegovi soborci – tovariši dojemajo in obsodijo kot prekršek, kot nekaj, kar štrli ven, kot nazorskega in etičnega troublemakerja, outsiderja … Zgodba se zaplete, ko glavni junak ob nominalno visokih državnih funkcijah, ki jih opravlja (minister za Slovenijo v vladi DFJ, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije in član Glavnega odbora OF Slovenije), nastopi kot umetnik, ki z umetnostjo artikulira etične dileme herojskega vojnega obdobja – tudi vprašanja vojnih obračunov, vključno z likvidacijami. Vprašanja so etična, religiozna in predvsem politična. Izvrstni mladi igralci izvedejo dokumentarno rekonstrukcijo dela dogodkov iz Kocbekovega predvojnega časa, partizanstva in tovarišije ter anateme, ki jo je sprožila zbirka novel Strah in pogum.
V uprizoritvi nastopa ekspedicija mladih igralcev: Kocbeka do leta 1945 uprizarja Borut Doljšak, poznejšega Peter Harl, ženo Zdravko Anuša Kodelja, Borisa Kidriča Matija Rupel, Edvarda Kardelja Gregor Podričnik, Josipa Vidmarja Timotej Novakovič, žurnalista Lovro Zafred, naratorja sta Tori Zdovc in Mario Dragojević. Uprizoritev o zvestobi in drži, gesti in uporu v sklepnem delu preide v interpretacijo Kocbekovih pesmi v izvedbi Gregorja Čušina, Pavleta Ravnohriba, Tori Zdovc, Anuše Kodelja in Dua Silence ter v kratek manifest Alaina Badiouja o etiki v izvedbi Janeza Hočevarja. Uprizoritev je nastajala kot študij z ekskurzijami po Kočevskem rogu, s predavanji o času in obdobju Edvarda Kocbeka (Aleš Gabrič), z glasbo Dua Silence, koreografijo Gregorja Luštka in režijo Matjaža Bergerja.