SEZNAM DOGODKOV

Jazz/rock/bop ‘n’ roll/funk/fusion koncert leta: Mike Stern/Bill Evans Band

Zunanja povezava

OBČINA PIRAN
2022: TARTINIJEVO LETO
50. OBLETNICA AVDITORIJA PORTOROŽ



MIKE STERN/BILL EVANS BAND



MIKE STERN kitara
BILL EVANS saksofon
GARY GRAINGER el. bas
DENNIS CHAMBERS bobni


MIKE STERN kitara
(ex. Miles Davis, Blood, Sweat & Tears, Billy Cobham, Jaco Pastorius, Michael Brecker, David Sanborn, Bob Berg, Richard Bona, Kenny Garrett, Bela Fleck, Brecker Brothers, Jim Hall, Steps Ahead, Lenny White, Hiram Bullock…)

BILL EVANS saksofon
(ex. Miles Davis, Herbie Hancock, John Mclaughlin, Mick Jagger, Les McCann, Ian Anderson, The Allman Brothers Band, Medeski Martin & Wood, Victor Bailey, Elements, Steps Ahead, Randy Brecker, Robben Ford, Tom Scott, Lee Ritenour, Andy Summers…)

GARY GRAINGER el. bas
(ex. John Scofield, Lonnie Liston Smith, Nancy Wilson, George Duke, Eric Marienthal…)

DENNIS CHAMBERS bobni
(ex. Santana, John Scofield, George Duke, Brecker Brothers, Parliament/Funkadelic, Victor Wooten, John McLaughlin, Niacin, CAB, Steely Dan, Victor Bailey, Maceo Parker, Dean Brown…)


Produkcija: Brane Rončel/Avditorij Portorož-Portorose 2022.

Prodajna mesta vstopnic: Avditorij Portorož in Eventim.

‘Življenje je podobno jazzu…najbolje ga je improvizirati.’ MIKE STERN



Bogata glasbena kariera, ki se razteza čez štiri desetletja in je kronana s šestimi nominacijami za prestižno nagrado Grammy, uvršča kitarista Mikea Sterna med najbolj spoštovane in priznane kitariste; umeščamo ga v vrsto velikanov, ki so še aktivni: John McLaughlin, Pat Metheny, John Scofield, Bill Frisell.

Kitarist s svojo šest-strunsko kitaro navdihuje kritike, druge glasbenike in občinstva po vsem svetu. Njegovo kitarsko in skladateljsko glasbeno ustvarjanje prehaja med okviri bebopa v intenzivnost rocka, jazz-fusion melodij in nenavadnih liričnih oblik. Stern ne zaostaja niti s svojo neoporečno in izjemno tehnično podkovanostjo, ki poslušalstvo povzdigne v Hendixove višave ali zaziba z nežnostjo Jima Halla. Lahkotno menja razpoloženje svoje kitare iz agresivnega bop’n’ rolla v elegantno in nežno ”hojo po jajčnih lupinah”, je izjemno fleksibilen glasbenik, kar dokazuje z veliko različnimi projekti.

Rodil se je leta 1953 v Bostonu. Pri 12-tih je začel igrati kitaro. ‘Všeč mi je bila in potem me je obsedla, vendar je nisem igral resno vse dokler se nisem leta 1971 vpisal na Berklee’. Takrat so na Sterna že vplivali glasbeniki kot so B.B. King, Jimi Hendrix, Eric Clapton, Bill Evans, McCoy Tyner, John Coltrane, Sonny Rollins in seveda Miles Davis. Za vzor sta mu bila tudi Wes Montgomery in Jim Hall, ki sta igrala v Rollinsovi zasedbi. Na Berkleeju je Stern študiral s Patom Methenyjem in Mickom Goodrickom, torej v družbi izjemnih talentov. Prav Matheny je leta 1976 Sterna priporočil Bobbyju Colombyju, ki je iskal zamenjavo v skupini Blood, Sweat & Tears. Stern je v zasedbi igral dve leti in sodeloval na ploščah ‘More Than Ever’ in ‘Brand New Day’. Kasneje se je vrnil v Boston, kjer je študiral pri Charleyu Banacosu. Sam pravi, da mu je prav Banacos pomagal vzljubiti straight-ahead jazz. Leta 1987 je leto dni igral z Billyjem Cobhamom. Na predlog saksofonista Billa Evansa je neki večer Sterna prisel poslušat Miles Davis. Mikovo igranje mu je bilo tako všeč, da ga je leta 1981 povabil v svojo zasedbo. ‘Miles se je po dolgem času vrnil na prizorišče, kar je zbudilo precejšnjo medijsko pozornost’, se spominja Stern. ‘To je bila velika priložnost. Izkušnjo zelo težko opišem. Veliko sem se naučil in še vedno se ukvarjam s stvarmi, ki me jih je naučil. Bilo je težko, saj sem se osebnostno spreminjal, ko sem bil z njim. A na koncu se je vse uredilo. Pri vsem tem je najbolj nenavadno, da me je Miles poklical leta 1985, dve leti potem, ko sem zapustil njegovo zasedbo, in potem sem igral z njim še leto dni.’

V treh letih igranja v Milesovi zasedbi najdemo Sterna na treh albumih: ‘The Man With The Horn’, ‘Star People’ in ‘We Want Miles’. Ena izmed skladb se celo imenuje po njem, in sicer Fat Time. ‘Tako me je klical Miles, ker sem bil takrat precej debel. Napisal je to skladbo, ki je imela dovolj dolg kitarski solo. Tako všeč mu je bila, da ji je dal naslov Fat Time.’

Njuno sodelovanje se je končalo, saj je Miles menil, da mora Stern igrati svojo glasbo. Tako je kasneje Mike igral leto dni s prijateljem, basistom Jacom Pastoriusom in še leto dni z nekaterimi drugimi glasbeniki. Sodeloval je na turneji Davida Sanborna, to pa mu je omogočilo tudi igranje z Michaelom Breckerjem. Z zasedbo Brecker Brothers je prvič nastopil v Sloveniji leta 1992 v programu 33. Festivala jazza v Križankah.

Leta 1989 sta Stern in saksofonist Bob Berg sestavila zasedbo, v kateri sta bila še bobnar Dennis Chambers in basist Lincoln Goines. Kritiki in poslušalci menijo, da je bila ta zasedba ključnega pomena tako za Sterna kot za Berga, saj sta dobila s strani kritikov kopico mednarodnih priznanj.

Leto 1983 je preživel na turneji z legendarnim basistom Jacom Pastoriusom, nato se je ponovno pridružil Davisu leta 1985. Rezultat teh in drugih Sternovih premikov, kot sideman med znanimi imeni – Joe Henderson, Pat Martino, Arturo Sandoval, Michael Brecker, David Sanborn in zasedbi The Brecker Brothers ter Steps Ahead – je bil toplo sprejet debut album Neesh, ki mu je kmalu sledil Upside Down, izdan pri založbi Atlantic, na katerem sodelujejo: D. Sanborn, J. Pastorius, B. Berg, D. Weckl,…

V devedesetih je dobil Stern pravi ustvarjalni zalet, za album Standards (And Other Songs) si je v reviji Guitar Player prislužil naslov Najboljšega Jazz kitarista leta 1993. Temu sta sledila dva močna zalogaja: 1994 album Is What It Is in 1996 Between The Lines, za oba je prejel nominacijo za Grammyja.

Leto za tem je posnel studijski album Give And Take, na katerem so še basist John Patitucci, bobnar Jack DeJohnette, tolkalist Don Alias ter kot gosta še David Sanborn in Michael Brecker. S svežimi, domiselnimi in neobremenjenimi priredbami skladb Sonnya Rollinsa “Oleo”, Johna Coltranea “Giant Steps”, Colea Porterja “I Love You” in Jimija Hendrixa “Who Knows”, si je Stern prislužil nagrado Orville W. Gibsona za najboljšega kitarista leta 1997. Po navdih se je vrnil k svojima blues junakoma B.B. Kingu in Budyju Guyju, združil je legatto Coltraneovega saksofona z vokalom Sonnyja Rollinsa, dodal rock elemente delay, distortion ter nepogrešljivo upogibanje kitarskih strun, končni rezultat je zavidanja vreden enkraten zvok, ki je dobrodošel tako v rock kakor tudi jazz vodah.

”Play” je Sternov deveti album, izdan pri založbi Atlantic, na njem sta se mu pridružila Bill Frisell in John Scofeild, z albumom ”Voices”, ki je izšel leta 2001, pa si je prislužil novo nominacijo za Grammyja. Stern je v slednjega umestil vokala Elisabeth Kontonamnou in vzhodnje-afričana Richarda Bona in ju čarobno pretkal s finimi kitarskimi linijami.

Naslednji album je izdal pri založbi ESC leta 2004, naslovil pa ga je ”These Times”. V pisani zasedbi tega albuma so pristala visoko profilirana imena glasbenikov kot je basist Richard Bona, saksofonist Kenny Garrett in na banju Bela Fleck.

Avgusta 2006 je sledil ”Who Let the Cats Out?”, album, ki od energije in polnosti zvoka kar poka po šivih. Richard Bona je pri dveh skladbah prispeval vokal, poleg njega pa so bili na albumu še basisti: Anthony Jackson, Meshell Ndegeocello, Chris Minh Doky in Victor Wooten, trobentač Roy Hargrove, saksofonista Bob Franceschini in Bob Malach, basista Dave Weckl in Kim Thompson, harmonikaš Gregoire Maret, in klaviaturist ter producent Jim Beard.

Na albumu Big Neighborhood, ki je izšel avgusta 2009 pri založbi Hands Up, je spet kopica odličnih glasbenikov, s katerimi se Stern odlično zabava. Ponovno sodelovanje s prijateljem Richardom Bonom je okrepljeno z vokalom in bas kitaro Esperanze Spalding ter bobnarskimi spretnostmi Terri Lyne Carirngton. Sodelujejo še Bob Malach na saksofonu, trobentač Randy Brecker, kitarista Steve Vai in Eric Johnson, trio Medeski Martin & Wood in vrsta bobnarjev: Dave Weckl, Terri Lyne Carrington, Cindy Blackman, Lionel Cordew…



‘Stern je najboljši električni kitarist svoje generacije’ MIKE ZWERIN

‘Stern ni le čarodej na kitarskih strunah ampak tudi kot skladatelj premore izjemno globino in srčnost ustvarjanja glasbe.’ JON CHAPPELL (GUITAR MAGAZINE)

‘Odličen glasbenik, ki prispeva svojo energijo, osebnost in stil k vsaki zasedbi. ‘MICHAEL BRECKER

‘Mike Stern je čudovito tradicionalen jazz kitarist, ki zna združiti naravno poezijo zvoka z različnimi glasbenimi jeziki v brezhibni tehnični izvedbi. Resnično je pravi kitarist svoje generacije’ ANDY ALEDORT (GUITAR WORLD)

‘Mike Stern je odličen jazzovski kitarist v tradicionalnem pomenu besede, ki prepleta liriko lahkotnosti različnih glasbenih jezikov in brezhibno ognjevito tehniko. Je eden izmed velikanov svoje generacije.’ GUITAR EXTRA

SODELOVANJA V STUDIJIH IN NA KONCERTNIH ODRIH:

BLOOD, SWEAT & TEARS (1976-1979)
PRVI JAVNI NASTOP V ZASEDBI MILESA DAVISA / 27.6.1981
‘JAZZOVSKI KITARIST LETA’-GUITAR PLAYER (1993)
‘NAJBOLJŠI JAZZOVSKI KITARIST’-ORVILLE W. GIBSON AWARD (1997)
‘NAGRADA MILES DAVIS’-MONTREAL JAZZ FESTIVAL (2007)
CD ‘LIFECYCLE’ feat. YELLOWJACKETS-NOMINACIJA ZA NAJBOLJŠI SODOBNI JAZZ ALBUM LETA (2007)
CD ‘BIG NEIGHBOURHOOD’ (GRAMMY NOMINACIJA) feat. STEVE VAI/ERIC JOHNSON/RANDY BRECKER/MEDESKI, MARTIN & WOOD (2009)
‘CERTIFIED LEGEND AWARD’ GUITAR PLAYER (2012)
ŠEST GRAMMY NOMINACIJ