SEZNAM DOGODKOV

Romeo in Julija

Zunanja povezava

Ljubezenska tragedija, ki poskuša z objemom prekiniti zlo ukoreninjenega sovraštva

Najslavnejša ljubezenska zgodba vseh časov Romeo in Julija je hkrati tudi ena največkrat uprizarjanih tragedij velikega angleškega barda. V tragedijo iz leta 1593, kjer je Shakespeare po svoje predelal, nadgradil in razširil znano zgodbo, je vnesel pomemben odmik od poprej znane moralitete, ki pošilja smrt kot kazen za neubogljiva in zaletava mlada zaljubljenca. Družba, v kateri živita, narekuje nujno usodo (kot v primeru resnične zgodbe iz jugoslovanske vojne o Romeu in Juliji iz Sarajeva). Družbo, ki ju vsaka na svojih okopih predstavljata njuni družini, prepojeni z medsebojnim sovraštvom. Juliji, ki je pripravljena za svojo ljubezen pri rosnih 13 letih poseči na sam smrtni rob, spodrsne v času – zbudi se prepozno ali Romeo pride prehitro. Kdaj bo družino/družbo/državo dohitelo spoznanje, da sovraštvo ne more roditi ne sprave ne miru? Sta mrtva mladostnika na pragu samostojnega življenja lahko razlog ali pa vzrok za razmislek o tem, da se je iz globokega blata mogoče rešiti samo tako, da bomo nekega dne, ob nekem dogodku, mogoče ob še eni nepotrebni smrti, rekli: “Dovolj!” Kdo se še spomni vzroka za sovraštvo med Montegi in Capuleti (niti Shakespeare se ga ni)? Mladih generacij ne zanimajo več zamere dedov in očetov. Romeo in Julija sta (lahko) začetnika nove dobe, čeprav umreta v “igri med dvema ognjema”.