Že od samega začetka skladanja se je Verdi zavedal tveganja pri uprizoritvi opere, ki se je kasneje preimenovala v Rigoletto (iz francoske besede rigolo, kar pomeni smešen). Originalno Hugojevo zgodbo pa je bil Verdi vendarle prisiljen spremeniti do te mere, da ni užalil nobenega takrat živečega visokega plemiča (ali njihovih potomcev), ki bi nastopal(i) v operi, zato je uporabil ime tedaj že izumrle dinastije mantovanskih vojvod. Praizvedba Rigoletta je bilo popolno zmagoslavje Verdijevega opernega genija iz vmesnega ustvarjalnega obdobja; še posebej sta izstopali dramatični sceni na koncu drugega in tretjega dejanja ter cinična arija Vojvode “La donna è mobile”, ki so si jo na beneških ulicah požvižgavali že naslednje jutro.
Nenavadno sofisticirana muzikalnost, poglobljena dramatičnost oziroma tragičnost in tako rekoč ljudska spevnost te Verdijeve opere, ki se udejanja v močnih dramskih konstelacijah, so najverjetneje najočitnejši razlogi za njeno izredno priljubljenost, ki ne pojenja tudi po več kot 160 letih po njeni praizvedbi. K njeni vnovični aktualizaciji na Slovenskem bo prispevala kongenialna režija švicarskega gledališkega ustvarjalca Dietra Kaegija in poglobljena muzikalnost glasbenega direktorja Opere SNG Maribor, Benjamina Pionnierja.
Režija: Dieter Kaegi
Dirigent: Simon Robinson
Rigoletto – Marcel Vanaud, Elia Fabbian
Gilda – Bernarda Bobro, Petya Ivanova
Vojvoda Mantovanski – Armaldo Kllogjeri, Martin Sušnik
Maddalena – Irena Petkova
Sparafucile – Slavko Sekulić
Monterone – Valentin Pivovarov
Giovanna – Mojca Potrč
Matteo Borsa – Dušan Topolovec
Marullo – Jaki Jurgec
Grof Ceprano – Alfonz Kodrič
Grofica Ceprano – Valentina Čuden
Usciere – Bojan Hinteregger
Paž – Terezija Potočnik
Scenograf in kostumograf: William Orlandi
