SEZNAM DOGODKOV

Poletna plesna šola – Summer Dance School 2022

Zunanja povezava

Na poletni šoli bodo kot mentorji sodelovali številni priznani plesni učitelji iz Slovenije in tujine.
Madžarski učitelji: Szilárd Macher in Melinda Szitt
Baletni program je pripravljen v sodelovanju z Višjo baletno šolo, ki deluje v okviru Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana,
program kontaktne improvizacije pa že tretje leto zapored poteka v sodelovanju z Društvom Moave v okviru projekta Dance in the City.

SEZNAM DOGODKOV

Abonma Opera balet: Rigoletto

Zunanja povezava

Že od samega začetka skladanja se je Verdi zavedal tveganja pri uprizoritvi opere, ki se je kasneje preimenovala v Rigoletto (iz francoske besede rigolo, kar pomeni smešen). Originalno Hugojevo zgodbo pa je bil Verdi vendarle prisiljen spremeniti do te mere, da ni užalil nobenega takrat živečega visokega plemiča (ali njihovih potomcev), ki bi nastopal(i) v operi, zato je uporabil ime tedaj že izumrle dinastije mantovanskih vojvod. Praizvedba Rigoletta je bilo popolno zmagoslavje Verdijevega opernega genija iz vmesnega ustvarjalnega obdobja; še posebej sta izstopali dramatični sceni na koncu drugega in tretjega dejanja ter cinična arija Vojvode “La donna è mobile”, ki so si jo na beneških ulicah požvižgavali že naslednje jutro.

Nenavadno sofisticirana muzikalnost, poglobljena dramatičnost oziroma tragičnost in tako rekoč ljudska spevnost te Verdijeve opere, ki se udejanja v močnih dramskih konstelacijah, so najverjetneje najočitnejši razlogi za njeno izredno priljubljenost, ki ne pojenja tudi po več kot 160 letih po njeni praizvedbi. K njeni vnovični aktualizaciji na Slovenskem bo prispevala kongenialna režija švicarskega gledališkega ustvarjalca Dietra Kaegija in poglobljena muzikalnost glasbenega direktorja Opere SNG Maribor, Benjamina Pionnierja.

Režija: Dieter Kaegi

Dirigent: Simon Robinson

Rigoletto – Marcel Vanaud, Elia Fabbian
Gilda – Bernarda Bobro, Petya Ivanova
Vojvoda Mantovanski – Armaldo Kllogjeri, Martin Sušnik
Maddalena – Irena Petkova
Sparafucile – Slavko Sekulić
Monterone – Valentin Pivovarov
Giovanna – Mojca Potrč
Matteo Borsa – Dušan Topolovec
Marullo – Jaki Jurgec
Grof Ceprano – Alfonz Kodrič
Grofica Ceprano – Valentina Čuden
Usciere – Bojan Hinteregger
Paž – Terezija Potočnik

Scenograf in kostumograf: William Orlandi

SEZNAM DOGODKOV

VEČER PLESA IN BALETA

Zunanja povezava

Že od samega začetka skladanja se je Verdi zavedal tveganja pri uprizoritvi opere, ki se je kasneje preimenovala v Rigoletto (iz francoske besede rigolo, kar pomeni smešen). Originalno Hugojevo zgodbo pa je bil Verdi vendarle prisiljen spremeniti do te mere, da ni užalil nobenega takrat živečega visokega plemiča (ali njihovih potomcev), ki bi nastopal(i) v operi, zato je uporabil ime tedaj že izumrle dinastije mantovanskih vojvod. Praizvedba Rigoletta je bilo popolno zmagoslavje Verdijevega opernega genija iz vmesnega ustvarjalnega obdobja; še posebej sta izstopali dramatični sceni na koncu drugega in tretjega dejanja ter cinična arija Vojvode “La donna è mobile”, ki so si jo na beneških ulicah požvižgavali že naslednje jutro.

Nenavadno sofisticirana muzikalnost, poglobljena dramatičnost oziroma tragičnost in tako rekoč ljudska spevnost te Verdijeve opere, ki se udejanja v močnih dramskih konstelacijah, so najverjetneje najočitnejši razlogi za njeno izredno priljubljenost, ki ne pojenja tudi po več kot 160 letih po njeni praizvedbi. K njeni vnovični aktualizaciji na Slovenskem bo prispevala kongenialna režija švicarskega gledališkega ustvarjalca Dietra Kaegija in poglobljena muzikalnost glasbenega direktorja Opere SNG Maribor, Benjamina Pionnierja.

Režija: Dieter Kaegi

Dirigent: Simon Robinson

Rigoletto – Marcel Vanaud, Elia Fabbian
Gilda – Bernarda Bobro, Petya Ivanova
Vojvoda Mantovanski – Armaldo Kllogjeri, Martin Sušnik
Maddalena – Irena Petkova
Sparafucile – Slavko Sekulić
Monterone – Valentin Pivovarov
Giovanna – Mojca Potrč
Matteo Borsa – Dušan Topolovec
Marullo – Jaki Jurgec
Grof Ceprano – Alfonz Kodrič
Grofica Ceprano – Valentina Čuden
Usciere – Bojan Hinteregger
Paž – Terezija Potočnik

Scenograf in kostumograf: William Orlandi

SEZNAM DOGODKOV

THE SOUND

Zunanja povezava

Že od samega začetka skladanja se je Verdi zavedal tveganja pri uprizoritvi opere, ki se je kasneje preimenovala v Rigoletto (iz francoske besede rigolo, kar pomeni smešen). Originalno Hugojevo zgodbo pa je bil Verdi vendarle prisiljen spremeniti do te mere, da ni užalil nobenega takrat živečega visokega plemiča (ali njihovih potomcev), ki bi nastopal(i) v operi, zato je uporabil ime tedaj že izumrle dinastije mantovanskih vojvod. Praizvedba Rigoletta je bilo popolno zmagoslavje Verdijevega opernega genija iz vmesnega ustvarjalnega obdobja; še posebej sta izstopali dramatični sceni na koncu drugega in tretjega dejanja ter cinična arija Vojvode “La donna è mobile”, ki so si jo na beneških ulicah požvižgavali že naslednje jutro.

Nenavadno sofisticirana muzikalnost, poglobljena dramatičnost oziroma tragičnost in tako rekoč ljudska spevnost te Verdijeve opere, ki se udejanja v močnih dramskih konstelacijah, so najverjetneje najočitnejši razlogi za njeno izredno priljubljenost, ki ne pojenja tudi po več kot 160 letih po njeni praizvedbi. K njeni vnovični aktualizaciji na Slovenskem bo prispevala kongenialna režija švicarskega gledališkega ustvarjalca Dietra Kaegija in poglobljena muzikalnost glasbenega direktorja Opere SNG Maribor, Benjamina Pionnierja.

Režija: Dieter Kaegi

Dirigent: Simon Robinson

Rigoletto – Marcel Vanaud, Elia Fabbian
Gilda – Bernarda Bobro, Petya Ivanova
Vojvoda Mantovanski – Armaldo Kllogjeri, Martin Sušnik
Maddalena – Irena Petkova
Sparafucile – Slavko Sekulić
Monterone – Valentin Pivovarov
Giovanna – Mojca Potrč
Matteo Borsa – Dušan Topolovec
Marullo – Jaki Jurgec
Grof Ceprano – Alfonz Kodrič
Grofica Ceprano – Valentina Čuden
Usciere – Bojan Hinteregger
Paž – Terezija Potočnik

Scenograf in kostumograf: William Orlandi

SEZNAM DOGODKOV

THE SOUND

Zunanja povezava

Že od samega začetka skladanja se je Verdi zavedal tveganja pri uprizoritvi opere, ki se je kasneje preimenovala v Rigoletto (iz francoske besede rigolo, kar pomeni smešen). Originalno Hugojevo zgodbo pa je bil Verdi vendarle prisiljen spremeniti do te mere, da ni užalil nobenega takrat živečega visokega plemiča (ali njihovih potomcev), ki bi nastopal(i) v operi, zato je uporabil ime tedaj že izumrle dinastije mantovanskih vojvod. Praizvedba Rigoletta je bilo popolno zmagoslavje Verdijevega opernega genija iz vmesnega ustvarjalnega obdobja; še posebej sta izstopali dramatični sceni na koncu drugega in tretjega dejanja ter cinična arija Vojvode “La donna è mobile”, ki so si jo na beneških ulicah požvižgavali že naslednje jutro.

Nenavadno sofisticirana muzikalnost, poglobljena dramatičnost oziroma tragičnost in tako rekoč ljudska spevnost te Verdijeve opere, ki se udejanja v močnih dramskih konstelacijah, so najverjetneje najočitnejši razlogi za njeno izredno priljubljenost, ki ne pojenja tudi po več kot 160 letih po njeni praizvedbi. K njeni vnovični aktualizaciji na Slovenskem bo prispevala kongenialna režija švicarskega gledališkega ustvarjalca Dietra Kaegija in poglobljena muzikalnost glasbenega direktorja Opere SNG Maribor, Benjamina Pionnierja.

Režija: Dieter Kaegi

Dirigent: Simon Robinson

Rigoletto – Marcel Vanaud, Elia Fabbian
Gilda – Bernarda Bobro, Petya Ivanova
Vojvoda Mantovanski – Armaldo Kllogjeri, Martin Sušnik
Maddalena – Irena Petkova
Sparafucile – Slavko Sekulić
Monterone – Valentin Pivovarov
Giovanna – Mojca Potrč
Matteo Borsa – Dušan Topolovec
Marullo – Jaki Jurgec
Grof Ceprano – Alfonz Kodrič
Grofica Ceprano – Valentina Čuden
Usciere – Bojan Hinteregger
Paž – Terezija Potočnik

Scenograf in kostumograf: William Orlandi

SEZNAM DOGODKOV

THE SOUND

Zunanja povezava

Že od samega začetka skladanja se je Verdi zavedal tveganja pri uprizoritvi opere, ki se je kasneje preimenovala v Rigoletto (iz francoske besede rigolo, kar pomeni smešen). Originalno Hugojevo zgodbo pa je bil Verdi vendarle prisiljen spremeniti do te mere, da ni užalil nobenega takrat živečega visokega plemiča (ali njihovih potomcev), ki bi nastopal(i) v operi, zato je uporabil ime tedaj že izumrle dinastije mantovanskih vojvod. Praizvedba Rigoletta je bilo popolno zmagoslavje Verdijevega opernega genija iz vmesnega ustvarjalnega obdobja; še posebej sta izstopali dramatični sceni na koncu drugega in tretjega dejanja ter cinična arija Vojvode “La donna è mobile”, ki so si jo na beneških ulicah požvižgavali že naslednje jutro.

Nenavadno sofisticirana muzikalnost, poglobljena dramatičnost oziroma tragičnost in tako rekoč ljudska spevnost te Verdijeve opere, ki se udejanja v močnih dramskih konstelacijah, so najverjetneje najočitnejši razlogi za njeno izredno priljubljenost, ki ne pojenja tudi po več kot 160 letih po njeni praizvedbi. K njeni vnovični aktualizaciji na Slovenskem bo prispevala kongenialna režija švicarskega gledališkega ustvarjalca Dietra Kaegija in poglobljena muzikalnost glasbenega direktorja Opere SNG Maribor, Benjamina Pionnierja.

Režija: Dieter Kaegi

Dirigent: Simon Robinson

Rigoletto – Marcel Vanaud, Elia Fabbian
Gilda – Bernarda Bobro, Petya Ivanova
Vojvoda Mantovanski – Armaldo Kllogjeri, Martin Sušnik
Maddalena – Irena Petkova
Sparafucile – Slavko Sekulić
Monterone – Valentin Pivovarov
Giovanna – Mojca Potrč
Matteo Borsa – Dušan Topolovec
Marullo – Jaki Jurgec
Grof Ceprano – Alfonz Kodrič
Grofica Ceprano – Valentina Čuden
Usciere – Bojan Hinteregger
Paž – Terezija Potočnik

Scenograf in kostumograf: William Orlandi

SEZNAM DOGODKOV

THE SOUND

Zunanja povezava

Že od samega začetka skladanja se je Verdi zavedal tveganja pri uprizoritvi opere, ki se je kasneje preimenovala v Rigoletto (iz francoske besede rigolo, kar pomeni smešen). Originalno Hugojevo zgodbo pa je bil Verdi vendarle prisiljen spremeniti do te mere, da ni užalil nobenega takrat živečega visokega plemiča (ali njihovih potomcev), ki bi nastopal(i) v operi, zato je uporabil ime tedaj že izumrle dinastije mantovanskih vojvod. Praizvedba Rigoletta je bilo popolno zmagoslavje Verdijevega opernega genija iz vmesnega ustvarjalnega obdobja; še posebej sta izstopali dramatični sceni na koncu drugega in tretjega dejanja ter cinična arija Vojvode “La donna è mobile”, ki so si jo na beneških ulicah požvižgavali že naslednje jutro.

Nenavadno sofisticirana muzikalnost, poglobljena dramatičnost oziroma tragičnost in tako rekoč ljudska spevnost te Verdijeve opere, ki se udejanja v močnih dramskih konstelacijah, so najverjetneje najočitnejši razlogi za njeno izredno priljubljenost, ki ne pojenja tudi po več kot 160 letih po njeni praizvedbi. K njeni vnovični aktualizaciji na Slovenskem bo prispevala kongenialna režija švicarskega gledališkega ustvarjalca Dietra Kaegija in poglobljena muzikalnost glasbenega direktorja Opere SNG Maribor, Benjamina Pionnierja.

Režija: Dieter Kaegi

Dirigent: Simon Robinson

Rigoletto – Marcel Vanaud, Elia Fabbian
Gilda – Bernarda Bobro, Petya Ivanova
Vojvoda Mantovanski – Armaldo Kllogjeri, Martin Sušnik
Maddalena – Irena Petkova
Sparafucile – Slavko Sekulić
Monterone – Valentin Pivovarov
Giovanna – Mojca Potrč
Matteo Borsa – Dušan Topolovec
Marullo – Jaki Jurgec
Grof Ceprano – Alfonz Kodrič
Grofica Ceprano – Valentina Čuden
Usciere – Bojan Hinteregger
Paž – Terezija Potočnik

Scenograf in kostumograf: William Orlandi

SEZNAM DOGODKOV

THE SOUND

Zunanja povezava

Že od samega začetka skladanja se je Verdi zavedal tveganja pri uprizoritvi opere, ki se je kasneje preimenovala v Rigoletto (iz francoske besede rigolo, kar pomeni smešen). Originalno Hugojevo zgodbo pa je bil Verdi vendarle prisiljen spremeniti do te mere, da ni užalil nobenega takrat živečega visokega plemiča (ali njihovih potomcev), ki bi nastopal(i) v operi, zato je uporabil ime tedaj že izumrle dinastije mantovanskih vojvod. Praizvedba Rigoletta je bilo popolno zmagoslavje Verdijevega opernega genija iz vmesnega ustvarjalnega obdobja; še posebej sta izstopali dramatični sceni na koncu drugega in tretjega dejanja ter cinična arija Vojvode “La donna è mobile”, ki so si jo na beneških ulicah požvižgavali že naslednje jutro.

Nenavadno sofisticirana muzikalnost, poglobljena dramatičnost oziroma tragičnost in tako rekoč ljudska spevnost te Verdijeve opere, ki se udejanja v močnih dramskih konstelacijah, so najverjetneje najočitnejši razlogi za njeno izredno priljubljenost, ki ne pojenja tudi po več kot 160 letih po njeni praizvedbi. K njeni vnovični aktualizaciji na Slovenskem bo prispevala kongenialna režija švicarskega gledališkega ustvarjalca Dietra Kaegija in poglobljena muzikalnost glasbenega direktorja Opere SNG Maribor, Benjamina Pionnierja.

Režija: Dieter Kaegi

Dirigent: Simon Robinson

Rigoletto – Marcel Vanaud, Elia Fabbian
Gilda – Bernarda Bobro, Petya Ivanova
Vojvoda Mantovanski – Armaldo Kllogjeri, Martin Sušnik
Maddalena – Irena Petkova
Sparafucile – Slavko Sekulić
Monterone – Valentin Pivovarov
Giovanna – Mojca Potrč
Matteo Borsa – Dušan Topolovec
Marullo – Jaki Jurgec
Grof Ceprano – Alfonz Kodrič
Grofica Ceprano – Valentina Čuden
Usciere – Bojan Hinteregger
Paž – Terezija Potočnik

Scenograf in kostumograf: William Orlandi

SEZNAM DOGODKOV

THE SOUND

Zunanja povezava

Že od samega začetka skladanja se je Verdi zavedal tveganja pri uprizoritvi opere, ki se je kasneje preimenovala v Rigoletto (iz francoske besede rigolo, kar pomeni smešen). Originalno Hugojevo zgodbo pa je bil Verdi vendarle prisiljen spremeniti do te mere, da ni užalil nobenega takrat živečega visokega plemiča (ali njihovih potomcev), ki bi nastopal(i) v operi, zato je uporabil ime tedaj že izumrle dinastije mantovanskih vojvod. Praizvedba Rigoletta je bilo popolno zmagoslavje Verdijevega opernega genija iz vmesnega ustvarjalnega obdobja; še posebej sta izstopali dramatični sceni na koncu drugega in tretjega dejanja ter cinična arija Vojvode “La donna è mobile”, ki so si jo na beneških ulicah požvižgavali že naslednje jutro.

Nenavadno sofisticirana muzikalnost, poglobljena dramatičnost oziroma tragičnost in tako rekoč ljudska spevnost te Verdijeve opere, ki se udejanja v močnih dramskih konstelacijah, so najverjetneje najočitnejši razlogi za njeno izredno priljubljenost, ki ne pojenja tudi po več kot 160 letih po njeni praizvedbi. K njeni vnovični aktualizaciji na Slovenskem bo prispevala kongenialna režija švicarskega gledališkega ustvarjalca Dietra Kaegija in poglobljena muzikalnost glasbenega direktorja Opere SNG Maribor, Benjamina Pionnierja.

Režija: Dieter Kaegi

Dirigent: Simon Robinson

Rigoletto – Marcel Vanaud, Elia Fabbian
Gilda – Bernarda Bobro, Petya Ivanova
Vojvoda Mantovanski – Armaldo Kllogjeri, Martin Sušnik
Maddalena – Irena Petkova
Sparafucile – Slavko Sekulić
Monterone – Valentin Pivovarov
Giovanna – Mojca Potrč
Matteo Borsa – Dušan Topolovec
Marullo – Jaki Jurgec
Grof Ceprano – Alfonz Kodrič
Grofica Ceprano – Valentina Čuden
Usciere – Bojan Hinteregger
Paž – Terezija Potočnik

Scenograf in kostumograf: William Orlandi