Seznam video vsebin

Beletrina: Beletrinina debata: Kultura, talka vsakokratnih političnih apetitov?

7. Beletrinina debata je otvorila sezono Beletrininih pogovorov, ki se iz Ljubljane selijo po vsej Sloveniji. Tokratni pogovor je krvavo vojno v Ukrajini motril skozi kalejdoskop kulture in znanosti. Z gosti smo se družili med slikovitimi s soncem obsijanimi griči vinorodnega Goričkega, v Prekmurju, regiji, ki v sebi nosi trpko preteklost, zaznamovano z bojem za pravico “do svoje kulture”. Na tem simbolnem mestu smo odprli pereča vprašanja, ki se znova porajajo ob eni najhujših morij po drugi svetovni vojni: Krvavi ruski invaziji na Ukrajino. Ukinitev ruskega centra za znanost in kulturo v Ljubljani, množične prekinitve sodelovanja z ruskimi glasbeniki in baletniki po vsem svetu, celo prepoved nastopa ruskega predstavnika na Evrosongu, festivalu, ki slovi po svoji apolitičnosti. Gre za upravičene poteze, ker ruski kulturniki niso v en glas obsodili terorja Vladimirja Putina? V kakšni meri je bilo v vojnah minulih stoletij del takšnega izbrisa tudi kulturno izročilo drugih narodov?
Odgovore na vprašanja so gostje iskali na 7. Beletrinini debati, ki je potekala 18. maja 2022 ob 19. uri v hibridni obliki – v živo v vinski kleti Marof na Goričkem in na Youtube kanalu Beletrina.

SEZNAM DOGODKOV

OD SOČUTNEGA DO SOVRAŽNEGA STARIZMA – OTTO GERDINA

Zunanja povezava

Država blaginje naj bi družbo povzdignila na višjo raven etičnih standardov s tem, ko bi slabotnim in pogosto odvisnim skupinam prebivalstva, kamor je moč uvrstiti velik delež starih ljudi, zagotovila zasluženo pomoč v obliki zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev, ter predvsem pokojnin. Tako je bila državna pomoč starim že od samega začetka spodbujena s sočutnim starizmom, to je pripisovanju istih značilnosti, statusa in upravičenosti do pomoči starim, saj je izhajala iz razprav, ki so poudarjale potrebo po odpravi deprivacij, ki so jih stari izkušali v prvi polovici dvajsetega stoletja in so bile povezane predvsem z revščino in slabim zdravjem. Sociolog Otto Gerdina bo na predavanju orisal, kako je bila skrb za stare do sedemdesetih let dvajsetega stoletja videna kot pravična kompenzacija za delo in pretekle zasluge ter način reševanja negotovosti in trpljenja povezanega z zadnjo fazo življenjskega poteka ter pojasnil, kako jo neoliberalna ideologija v zadnjih petdesetih letih skuša reinterpretirati kot neupravičen privilegij razmeroma zdrave, dobro situirane, sebične in politično močne skupine starih ljudi, s čimer širi sovražni starizem.

Otto Gerdina, direktor zavoda OPRO in sociolog na Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (FDV UL) se ukvarja z raziskovanjem medijskih reprezentacij starosti kot tudi javnih stališč povezanih s starostjo, staranjem in starimi ljudmi. Je avtor in urednik več znanstvenih in strokovnih del s področja sociologije staranja. Doslej za svoje delo prejel Svečano listino za najboljše študijske dosežke Univerze v Ljubljani (2016), Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani (2017) in priznanje Slovenskega sociološkega društva Mladi sociološki up (2018).

SEZNAM DOGODKOV

Muzejski večeri – Ogenj, ki je zajel Evropo: Narodni dom v Trstu 1920–2020

Zunanja povezava

Država blaginje naj bi družbo povzdignila na višjo raven etičnih standardov s tem, ko bi slabotnim in pogosto odvisnim skupinam prebivalstva, kamor je moč uvrstiti velik delež starih ljudi, zagotovila zasluženo pomoč v obliki zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev, ter predvsem pokojnin. Tako je bila državna pomoč starim že od samega začetka spodbujena s sočutnim starizmom, to je pripisovanju istih značilnosti, statusa in upravičenosti do pomoči starim, saj je izhajala iz razprav, ki so poudarjale potrebo po odpravi deprivacij, ki so jih stari izkušali v prvi polovici dvajsetega stoletja in so bile povezane predvsem z revščino in slabim zdravjem. Sociolog Otto Gerdina bo na predavanju orisal, kako je bila skrb za stare do sedemdesetih let dvajsetega stoletja videna kot pravična kompenzacija za delo in pretekle zasluge ter način reševanja negotovosti in trpljenja povezanega z zadnjo fazo življenjskega poteka ter pojasnil, kako jo neoliberalna ideologija v zadnjih petdesetih letih skuša reinterpretirati kot neupravičen privilegij razmeroma zdrave, dobro situirane, sebične in politično močne skupine starih ljudi, s čimer širi sovražni starizem.

Otto Gerdina, direktor zavoda OPRO in sociolog na Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (FDV UL) se ukvarja z raziskovanjem medijskih reprezentacij starosti kot tudi javnih stališč povezanih s starostjo, staranjem in starimi ljudmi. Je avtor in urednik več znanstvenih in strokovnih del s področja sociologije staranja. Doslej za svoje delo prejel Svečano listino za najboljše študijske dosežke Univerze v Ljubljani (2016), Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani (2017) in priznanje Slovenskega sociološkega društva Mladi sociološki up (2018).

SEZNAM DOGODKOV

ZASILNI IZHOD | DELAVNICA FRANC PURG

Zunanja povezava

Država blaginje naj bi družbo povzdignila na višjo raven etičnih standardov s tem, ko bi slabotnim in pogosto odvisnim skupinam prebivalstva, kamor je moč uvrstiti velik delež starih ljudi, zagotovila zasluženo pomoč v obliki zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev, ter predvsem pokojnin. Tako je bila državna pomoč starim že od samega začetka spodbujena s sočutnim starizmom, to je pripisovanju istih značilnosti, statusa in upravičenosti do pomoči starim, saj je izhajala iz razprav, ki so poudarjale potrebo po odpravi deprivacij, ki so jih stari izkušali v prvi polovici dvajsetega stoletja in so bile povezane predvsem z revščino in slabim zdravjem. Sociolog Otto Gerdina bo na predavanju orisal, kako je bila skrb za stare do sedemdesetih let dvajsetega stoletja videna kot pravična kompenzacija za delo in pretekle zasluge ter način reševanja negotovosti in trpljenja povezanega z zadnjo fazo življenjskega poteka ter pojasnil, kako jo neoliberalna ideologija v zadnjih petdesetih letih skuša reinterpretirati kot neupravičen privilegij razmeroma zdrave, dobro situirane, sebične in politično močne skupine starih ljudi, s čimer širi sovražni starizem.

Otto Gerdina, direktor zavoda OPRO in sociolog na Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (FDV UL) se ukvarja z raziskovanjem medijskih reprezentacij starosti kot tudi javnih stališč povezanih s starostjo, staranjem in starimi ljudmi. Je avtor in urednik več znanstvenih in strokovnih del s področja sociologije staranja. Doslej za svoje delo prejel Svečano listino za najboljše študijske dosežke Univerze v Ljubljani (2016), Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani (2017) in priznanje Slovenskega sociološkega društva Mladi sociološki up (2018).

SEZNAM DOGODKOV

Vodstvo po razstavi (P)ostati ženska

Zunanja povezava

Država blaginje naj bi družbo povzdignila na višjo raven etičnih standardov s tem, ko bi slabotnim in pogosto odvisnim skupinam prebivalstva, kamor je moč uvrstiti velik delež starih ljudi, zagotovila zasluženo pomoč v obliki zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev, ter predvsem pokojnin. Tako je bila državna pomoč starim že od samega začetka spodbujena s sočutnim starizmom, to je pripisovanju istih značilnosti, statusa in upravičenosti do pomoči starim, saj je izhajala iz razprav, ki so poudarjale potrebo po odpravi deprivacij, ki so jih stari izkušali v prvi polovici dvajsetega stoletja in so bile povezane predvsem z revščino in slabim zdravjem. Sociolog Otto Gerdina bo na predavanju orisal, kako je bila skrb za stare do sedemdesetih let dvajsetega stoletja videna kot pravična kompenzacija za delo in pretekle zasluge ter način reševanja negotovosti in trpljenja povezanega z zadnjo fazo življenjskega poteka ter pojasnil, kako jo neoliberalna ideologija v zadnjih petdesetih letih skuša reinterpretirati kot neupravičen privilegij razmeroma zdrave, dobro situirane, sebične in politično močne skupine starih ljudi, s čimer širi sovražni starizem.

Otto Gerdina, direktor zavoda OPRO in sociolog na Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (FDV UL) se ukvarja z raziskovanjem medijskih reprezentacij starosti kot tudi javnih stališč povezanih s starostjo, staranjem in starimi ljudmi. Je avtor in urednik več znanstvenih in strokovnih del s področja sociologije staranja. Doslej za svoje delo prejel Svečano listino za najboljše študijske dosežke Univerze v Ljubljani (2016), Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani (2017) in priznanje Slovenskega sociološkega društva Mladi sociološki up (2018).

SEZNAM DOGODKOV

Pogovorni večer z dr. Alijem Žerdinom

Zunanja povezava

Država blaginje naj bi družbo povzdignila na višjo raven etičnih standardov s tem, ko bi slabotnim in pogosto odvisnim skupinam prebivalstva, kamor je moč uvrstiti velik delež starih ljudi, zagotovila zasluženo pomoč v obliki zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev, ter predvsem pokojnin. Tako je bila državna pomoč starim že od samega začetka spodbujena s sočutnim starizmom, to je pripisovanju istih značilnosti, statusa in upravičenosti do pomoči starim, saj je izhajala iz razprav, ki so poudarjale potrebo po odpravi deprivacij, ki so jih stari izkušali v prvi polovici dvajsetega stoletja in so bile povezane predvsem z revščino in slabim zdravjem. Sociolog Otto Gerdina bo na predavanju orisal, kako je bila skrb za stare do sedemdesetih let dvajsetega stoletja videna kot pravična kompenzacija za delo in pretekle zasluge ter način reševanja negotovosti in trpljenja povezanega z zadnjo fazo življenjskega poteka ter pojasnil, kako jo neoliberalna ideologija v zadnjih petdesetih letih skuša reinterpretirati kot neupravičen privilegij razmeroma zdrave, dobro situirane, sebične in politično močne skupine starih ljudi, s čimer širi sovražni starizem.

Otto Gerdina, direktor zavoda OPRO in sociolog na Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (FDV UL) se ukvarja z raziskovanjem medijskih reprezentacij starosti kot tudi javnih stališč povezanih s starostjo, staranjem in starimi ljudmi. Je avtor in urednik več znanstvenih in strokovnih del s področja sociologije staranja. Doslej za svoje delo prejel Svečano listino za najboljše študijske dosežke Univerze v Ljubljani (2016), Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani (2017) in priznanje Slovenskega sociološkega društva Mladi sociološki up (2018).

SEZNAM DOGODKOV

Na krilih poguma

Zunanja povezava

Država blaginje naj bi družbo povzdignila na višjo raven etičnih standardov s tem, ko bi slabotnim in pogosto odvisnim skupinam prebivalstva, kamor je moč uvrstiti velik delež starih ljudi, zagotovila zasluženo pomoč v obliki zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev, ter predvsem pokojnin. Tako je bila državna pomoč starim že od samega začetka spodbujena s sočutnim starizmom, to je pripisovanju istih značilnosti, statusa in upravičenosti do pomoči starim, saj je izhajala iz razprav, ki so poudarjale potrebo po odpravi deprivacij, ki so jih stari izkušali v prvi polovici dvajsetega stoletja in so bile povezane predvsem z revščino in slabim zdravjem. Sociolog Otto Gerdina bo na predavanju orisal, kako je bila skrb za stare do sedemdesetih let dvajsetega stoletja videna kot pravična kompenzacija za delo in pretekle zasluge ter način reševanja negotovosti in trpljenja povezanega z zadnjo fazo življenjskega poteka ter pojasnil, kako jo neoliberalna ideologija v zadnjih petdesetih letih skuša reinterpretirati kot neupravičen privilegij razmeroma zdrave, dobro situirane, sebične in politično močne skupine starih ljudi, s čimer širi sovražni starizem.

Otto Gerdina, direktor zavoda OPRO in sociolog na Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (FDV UL) se ukvarja z raziskovanjem medijskih reprezentacij starosti kot tudi javnih stališč povezanih s starostjo, staranjem in starimi ljudmi. Je avtor in urednik več znanstvenih in strokovnih del s področja sociologije staranja. Doslej za svoje delo prejel Svečano listino za najboljše študijske dosežke Univerze v Ljubljani (2016), Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani (2017) in priznanje Slovenskega sociološkega društva Mladi sociološki up (2018).

Seznam video vsebin

Mladinska knjiga: Andrej Rahten o knjigi Anton Korošec

7. Beletrinina debata je otvorila sezono Beletrininih pogovorov, ki se iz Ljubljane selijo po vsej Sloveniji. Tokratni pogovor je krvavo vojno v Ukrajini motril skozi kalejdoskop kulture in znanosti. Z gosti smo se družili med slikovitimi s soncem obsijanimi griči vinorodnega Goričkega, v Prekmurju, regiji, ki v sebi nosi trpko preteklost, zaznamovano z bojem za pravico “do svoje kulture”. Na tem simbolnem mestu smo odprli pereča vprašanja, ki se znova porajajo ob eni najhujših morij po drugi svetovni vojni: Krvavi ruski invaziji na Ukrajino. Ukinitev ruskega centra za znanost in kulturo v Ljubljani, množične prekinitve sodelovanja z ruskimi glasbeniki in baletniki po vsem svetu, celo prepoved nastopa ruskega predstavnika na Evrosongu, festivalu, ki slovi po svoji apolitičnosti. Gre za upravičene poteze, ker ruski kulturniki niso v en glas obsodili terorja Vladimirja Putina? V kakšni meri je bilo v vojnah minulih stoletij del takšnega izbrisa tudi kulturno izročilo drugih narodov?
Odgovore na vprašanja so gostje iskali na 7. Beletrinini debati, ki je potekala 18. maja 2022 ob 19. uri v hibridni obliki – v živo v vinski kleti Marof na Goričkem in na Youtube kanalu Beletrina.

SEZNAM DOGODKOV

Grožnja in strah

Zunanja povezava

Država blaginje naj bi družbo povzdignila na višjo raven etičnih standardov s tem, ko bi slabotnim in pogosto odvisnim skupinam prebivalstva, kamor je moč uvrstiti velik delež starih ljudi, zagotovila zasluženo pomoč v obliki zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev, ter predvsem pokojnin. Tako je bila državna pomoč starim že od samega začetka spodbujena s sočutnim starizmom, to je pripisovanju istih značilnosti, statusa in upravičenosti do pomoči starim, saj je izhajala iz razprav, ki so poudarjale potrebo po odpravi deprivacij, ki so jih stari izkušali v prvi polovici dvajsetega stoletja in so bile povezane predvsem z revščino in slabim zdravjem. Sociolog Otto Gerdina bo na predavanju orisal, kako je bila skrb za stare do sedemdesetih let dvajsetega stoletja videna kot pravična kompenzacija za delo in pretekle zasluge ter način reševanja negotovosti in trpljenja povezanega z zadnjo fazo življenjskega poteka ter pojasnil, kako jo neoliberalna ideologija v zadnjih petdesetih letih skuša reinterpretirati kot neupravičen privilegij razmeroma zdrave, dobro situirane, sebične in politično močne skupine starih ljudi, s čimer širi sovražni starizem.

Otto Gerdina, direktor zavoda OPRO in sociolog na Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (FDV UL) se ukvarja z raziskovanjem medijskih reprezentacij starosti kot tudi javnih stališč povezanih s starostjo, staranjem in starimi ljudmi. Je avtor in urednik več znanstvenih in strokovnih del s področja sociologije staranja. Doslej za svoje delo prejel Svečano listino za najboljše študijske dosežke Univerze v Ljubljani (2016), Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani (2017) in priznanje Slovenskega sociološkega društva Mladi sociološki up (2018).