SEZNAM NOVIC

Delo: Tokratni moto je ljubezen in mir

Na vir

Ob jubilejni izdaji festivala Kiblix v ospredju produkcija mreže RUK, ki poleg mariborske Kible obsega še Delavski dom Trbovlje in center PiNA iz Kopra

Ob deseti obletnici največjega neodvisnega razstavišča za sodobno umetnost Kibla Portal je 20. festival Kiblix še toliko bolj širokopotezno zastavljen, naslov pa se tokrat glasi Ljubezen in mir. Kot kuratorka je ob Petru Tomažu Dobrili pri pripravi projekta sodelovala tudi prezgodaj preminula predsednica kulturno-izobraževalnega društva Kibla Aleksandra Kostič. Tokrat je v ospredju produkcija mreže RUK, Kiblix 2022 se utemeljuje kot platforma te mreže centrov raziskovalnih umetnosti in kulture, ki jo od leta 2019 poleg Kible sestavljata še Delavski dom Trbovlje in PiNA iz Kopra. Gre za prerez ustvarjalnosti pilotnih projektov, produkcije, rezidenc in delavnic ter tudi gostovanj umetnikov v zadnjih treh letih.

SEZNAM NOVIC

Delo: Prehajanje od jaz k mi

Na vir

Od pogovorov in predstavitev do glasbenih razbremenitev in sejma knjig umetnika.

Pod steinbeckovskim naslovom Sadovi jeze se v Cukrarni danes začenja sedma edicija štiridnevnega festivala Indigo, katerega program se z domačimi in tujimi imeni umešča na presečišče umet­nosti, oblikovanja, filozofije in glasbe.

Filozof Mladen Dolar, ki bo tokrat s filozofom Robertom Pfallerjem razprl vprašanje, kakšno kolektivnost si lahko zamislimo, da bi prestregli sadove jeze in da bi ti obrodili sadove v drugačni družbi, je v festivalski spremni besedi zapisal, da je po desetletjih neoliberalizma, »ki sta jih nazadnje kronali še dve leti korone, videti in vsakodnevno občutiti, da se je nakopičila ogromna količina afektivnega presežka.

Ta se kaže v dveh nasprotnih reakcijah: v presežku utrujenosti, izčrpanosti in depresije ter v presežku gneva, srda, besa. Oboje je doseglo razsežnosti epidemije, ki je nevarnejša in bolj razširjena od covida. Reakciji sta le na videz nasprotni, dejansko sta pasivni in aktivni izraz istega presežka.« Pou­daril je, da pri tem ne gre za individualna in psihološka občutja, temveč za družbeno proizvedene in pogojene afekte, reakcije na številne nakopičene antagonizme.

»Gnev je nadvse upravičen, a kot da ne more najti svojega političnega izraza – spričo tega ga nevarno najdéva v antipolitiki, v krepitvi novih populizmov, ki ta gnev izrabljajo, z njim manipulirajo in napeljujejo v nove segregacije, se ponašajo z novimi liki obscenih Gospodarjev in poglabljajo prav tiste antagonizme, ki so to zagato proizvedli,« je dodal.