SEZNAM NOVIC

Delo: V iskanju črnega Rimbauda

Na vir

Na Nodierovih dnevih 2023 bo Goncourtovo nagrado Slovenije prevzel senegalski pisec Mohamed Mbougar Sarr.

Lavreat šeste zaporedne Goncourtove nagrade Slovenije je svoj roman posvetil malijskemu pisatelju Yambu Ouologuemu. Ta je leta 1968 z romanom Le Devoir de violence kot prvi Afričan osvojil Renaudotovo nagrado. Po obtožbah, da je knjiga plagiat, je objavljal pod psevdonimi in vse do smrti leta 2017 živel odmaknjen od oči javnosti. Danes se po njem imenuje nagrada za najboljšo knjigo afriškega avtorja, napisano v francoščini. »Zgodba je nekoliko zapletena. Posnemal je Andréja Schwarz-Barta, Tacita, Koran, Biblijo, Maupassanta, Rimbauda. Ne gre za dobeseden plagiat, temveč za poustvaritev. Tudi če kaj posnema dobesedno, iz tega vedno izide nekaj zelo zanimivega. Morda imamo opravka z nekom, ki je veliko bolj nadarjen od tistih, ki jih posnema,« je v televizijski oddaji La Grande Librairie dejal Mohamed Mbougar Sarr.

SEZNAM NOVIC

Delo: Mija Kramar: Trenutek, ko moraš izpustiti

Na vir

V rubriki Mlado pero se tokrat predstavlja prozaistka, pesnica in dramatičarka Mija Kramar.

V rubriki Mlado pero, ki jo časopisna hiša Delo pripravlja v sodelovanju s pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature, vsak mesec predstavljamo mlade avtorje in literarne kritike, dajemo prostor za razmislek o literaturi mlajših generacij ter spodbujamo njeno prisotnost v slovenski publicistiki. Tokrat je prijela za pero prozaistka, pesnica in dramatičarka Mija Kramar, recenzijo njenega dela je pridala prozaistka, pesnica, dramatičarka in literarna kritičarka Nika Šoštarič.

SEZNAM NOVIC

Dnevnik: Slovenski knjižni sejem: O stezah, ki vodijo v svet

Na vir

Strokovni program na Slovenskem knjižnem sejmu se je letos navezoval zlasti na častno gostovanje Slovenije v Frankfurtu prihodnje leto. Založniška akademija se je denimo posvetila tematiki prodaje avtorskih pravic v tujino s perspektive književnosti manjših jezikov.

Slovenski knjižni sejem se počasi izteka, na Gospodarsko razstavišče vabi še danes in jutri, včeraj se je sklenil tudi program letošnje Založniške akademije, ki je bil navezan na temo prodaje avtorskih pravic v tujino oziroma širše, prodiranja manjših književnosti na globalni knjižni trg. Svoje izkušnje s tem so predstavili tudi gostje iz tujine, med njimi sta bila v New Yorku rojeni pisatelj, prevajalec, urednik ter založnik Lawrence Schimel, ki živi v Španiji, piše pa v španščini in angleščini, ter direktorica Helsinške literarne agencije Urpu Strellman.

SEZNAM NOVIC

Delo: Naj knjiga leta Življenje v sivi coni Davida Zupančiča

Na vir

Na spletni strani sejma je glasovalo preko 4000 obiskovalcev, pri čemer je zmagovalna knjiga prejela dobrih 40 odstotkov glasov.

Na 38. Slovenskem knjižnem sejmu (SKS) so danes podelili veliko nagrado SKS – naj knjiga leta 2022. Prejel jo je David Zupančič za knjigo Življenje v sivi coni, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga. Zmagovalno knjigo so z glasovanjem izmed desetih nominiranih izbrali obiskovalci spletne strani sejma.

Kot je pred razglasitvijo nagrajenca povedal direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Vladimir Kukavica, je na spletni strani sejma glasovalo preko 4000 obiskovalcev, pri čemer je zmagovalna knjiga prejela dobrih 40 odstotkov glasov.

SEZNAM NOVIC

Delo: Temelj delovanja je sodelovanje

Na vir

Revija Otrok in knjiga je že petdeset let spremljevalka vseh, ki se poklicno ukvarjajo z mladinsko književnostjo.

Da je mladinska književnost vred­na ustrezne obravnave in enakovrednega mesta v literarni vedi, je prepričanje, ki je pred petdesetimi leti vodilo k ustanovitvi revije Otrok in knjiga, edine strokovne revije na tem področ­ju pri nas. Njen jubilej bodo danes počastili s simpozijem, ki ga Mariborska knjižnica na Gospodarskem razstavišču pripravlja z Društvom Bralna značka Slovenije – ZPMS.

Kot je poudarila njena dolgoletna urednica Darka Tancer-Kajnih, je revija Otrok in knjiga pripomogla, da sta se v letih od njenega nastanka tako odnos do mladinske književnosti kot njen status občutno spremenila. Dotlej (ustanovljena je bila leta 1971, prvič je izšla leto zatem) se je z njo »bolj kot literarna teorija in zgodovina ukvarjala pedagogika«, kar je bilo razvidno tudi iz števila literarnih nagrad, ki so jih takrat podeljevali za dela te vrste. Posvečala se ji je le Levstikova nagrada, medtem ko jih je danes veliko več (zlata hruška, desetnica …). Med njimi je večernica, katere podelitev je osrednji dogodek vsakoletnega srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti in je edina vseslovenska nagrada za najboljše izvirno mladinsko literarno delo preteklega leta. Zasluge za njeno ustanovitev gredo podjetju za promocijo kulture Franc-Franc (Feri Lainšček in Franci Just) ter reviji Otrok in knjiga.

SEZNAM NOVIC

Dnevnik: Slovenski knjižni sejem letos v živo na Gospodarskem razstavišču in na spletu

Na vir

Slovenski knjižni sejem bo v 38. izdaji od 22. do 27. novembra v živo potekal na Gospodarskem razstavišču. Na 1500 kvadratnih metrih se bo predstavilo 88 razstavljavcev. Po besedah direktorja Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Vladimirja Kukavice bo sejem letos prvič hibriden, še teden dni dlje bo namreč potekal e-knjižni sejem.

Kot je na današnji novinarski spomnila predsednica 38. slovenskega knjižnega sejma Tanja Tuma, je knjižni sejem pred petdesetimi leti najprej potekal na Gospodarskem razstavišču, sprva bienalno, pozneje vsako leto, zatem je dolga leta gostoval v Cankarjevem domu (CD). Založniki so se po njenih besedah letos odzvali skoraj vsi. Dodala je, da se vsi veselijo druženja s knjigo in pisatelji ter gosti iz Španije in Rogaške Slatine.

SEZNAM NOVIC

MMC RTV Slo: “Papir veliko lažje sprejme spontani splav kot pa ljudje”

Na vir

“Tekst ni bil napisan, da bi deloval terapevtsko, ampak da odpre temo, o kateri je toliko tišine. Mogoče je to lahko terapevtsko, meni pa se zdi nekaj, kar upam, da odpre upanje,” knjigo Materinska knjižica in temo spontanega splava opiše Katja Gorečan.

Na podkastu Številke v 9. sezoni govorimo o knjigah, tokrat predstavljamo delo Katje Gorečan z naslovom Materinska knjižica, ki je izšla pri LUD Literatura. V njem iz perspektive nerojenega otroka popisuje neimenovano mater in njeno spoprijemanje s spontanim splavom. Vabljeni k branju povzetka in poslušanju celotnega pogovora.