NA IMENIK

Samostan Kostanjevica na Krki

V času Spanheimov je Kostanjevica postajala močno gospodarsko, politično in upravno središče ob takratni deželni meji. Bernard Spanheimski je leta 1234 v neposredni bližini Kostanjevice, ob izviru Obrha, ustanovil cistercijanski samostan, s katerim naj bi še utrdil svojo gospodarsko moč in zagotovil družini prostor za zadnji počitek. Samostanu je podaril obsežne posesti, zato se je uvrščal med najbogatejše zemljiške posesti na tedanjem Kranjskem. Hkrati je predstavljal središče religioznega, prosvetiteljskega, trgovskega in gospodarskega življenja. V samostanu je v določenem obdobju bivalo največ 86 menihov in laikov.

Nekdanji samostan je bil 1989 razglašen za kulturni spomenik in bil kot tak uvrščen med spomenike, ki jim država namenja posebno pozornost. Okolje in prostor nekdanjega samostana nudita idealne razmere za organizacijo kulturnih dogodkov; koncertov, gledaliških in opernih predstav. Leta 1974 se je v prostore naselila Galerija Božidar Jakac.

Delo: Množice malih človeških protagonistov

12. 07. 2022 / Samostan Kostanjevica na Krki

Kako je lahko ideja Arkadije, ki ji je antika nadela predstavo idilične Panove dežele sredi Peloponeza z gorami in težko dostopnimi cvetočimi planotami, kjer je harmonično teklo življenje nepokvarjenih pastirjev, uporabna v 21. stoletju?

Dnevnik: Vrhunci Makučevega izjemnega opusa

22. 06. 2022 / Samostan Kostanjevica na Krki

V Galeriji Božidarja Jakca so odprli restrospektivno razstavo del enega najbolj ikoničnih likovnih umetnikov na Slovenskem, Vladimirja Makuca. Razstava kronološko prikazuje razvoj njegove ustvarjalne prakse in skuša prikazati celotno širino njegovih del.