SEZNAM NOVIC

Delo: Razvaline, kjer je strop lahko tudi nebo

Na vir

Odprli so obnovljeno cerkev sv. Janeza Krstnika, ki je po 182 letih spet dobila streho.

Pogled na Žičko kartuzijo, spomenik državnega pomena, je zdaj drugačen. Ruševine velike redovne cerkve sv. Janeza Krstnika imajo streho, ob prihodu obiskovalec še ne opazi, da je streha le na eni strani. Na notranji strani je pomični del, ki omogoča, da se streha zapre, s čimer so zaščitili ruševine in hkrati dali cerkvi možnost življenja tudi v dežju. Po številnih polemikah o obnovi, javnost je vznemirjala prav pomična streha, so obnovljeno cerkev sinoči slovesno odprli. Streha je bila zaradi dežja zaprta, njena nevpadljivost pa še poudari mojstrstvo kamnoseških mojstrovin izpred več stoletij.

Žička kartuzija je bila v 12. stoletju in je tudi danes tih kraj. Prostor za kontemplacijo ali umik od ponorelega sveta. Dostikrat pa se ne zavedamo, kako zelo pomembna je bila v svoji zgodovini. Bila je prva kartuzija zunaj matičnih dežel kartuzijanskih redov Francije in Italije, prva v srednji Evropi. Še posebej pomembna je bila ob koncu 14. in v začetku 15. stoletja, ko je bila 19 let glavna kartuzija kartuzijanskega reda rimske obedience, je dejal dolgoletni vodja sektorja za nepremično kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček. »Prior je bil v tem času Stefano Maconi. Bil je tajnik Katarine Sienske in ve se, da sta v tistem času s svojo dejavnostjo in osebnostjo krojila ali vsaj vplivala na usodo tako posvetne kot cerkvene politike, zgodovine tistega časa.« Kako pomembna je bila kartuzija, priča tudi dejstvo, da je imela knjižnico, ki je štela več kot 2000 rokopisov in je bila manjša le od vatikanske.