SEZNAM NOVIC

Dnevnik: Pod Unescovo zaščito tudi nož in bageta

Na vir

Medtem ko smo bili v Sloveniji veseli vpisa čebelarstva in reje lipicancev na Unescov seznam nesnovne dediščine, so na zasedanju v maroškem Rabatu na seznam vpisali skupno kar 47 primerov dediščine iz 60 držav.

Tokratni seznam zaščitene dediščine je res pisan in zajema običaje od prehranskih posebnosti do glasbenih in verskih festivalov, denimo v Gvatemali in Egiptu. Brez dvoma je najbolj odmeval vpis francoske bagete, za kar so si Francozi že dolgo prizadevali. Ob tem so nenehno poudarjali, da bageta predstavlja francoski način življenja oziroma je, kot je dejal francoski predsednik Emmanuel Macron, »250 gramov čiste magije in perfekcije, ki jo Francozom zavida ves svet«. Za samo bageto sicer ni natančno znano, kako je nastala – ali je posledica Napoleonove vojaške praktičnosti ali pa jo je vendarle v 19. stoletju izumil avstrijski pek v Parizu, nato pa je postala francoski zaščitni znak. A ne glede na to, kako Francozi hvalijo bagete, število pekov, ki veljajo za mojstre izdelave tega kruha, z leti usiha. Verjetno je to tudi pravi razlog, da je francoski kruh vendarle pristal na seznamu svetovne dediščine.