SEZNAM NOVIC

Dnevnik: Z delfinom na drugi konec galaksije

Na vir

Dramo Ivana Viripajeva Neznosno dolgi objemi bi morda najlažje označili kot nekakšno »tezno igro«, ki zablodelost sodobne družbe pojasnjuje predvsem s splošno izgubo stika s transcendentnim, ali če hočete, božanskim. To sporočilo, ki vsaj v osnovi ni posebno izvirno ali prelomno, v različnih oblikah pa se pojavlja tudi v drugih delih tega uspešnega dramatika, Viripajev izrazito neposredno – pa tudi dovolj spretno in všečno – ponudi skozi mešanico suhega humorja ter poetičnih premislekov filozofske narave, ki uokvirja prepletanje usod štirih protagonistov, zataknjenih v stežka razložljivo praznino njihovih odtujenih življenj. Pri tem nemara ni naključje, da gre za pripadnike »prikrajšane« generacije, tiste v starosti okoli trideset let (kar se od nastanka drame leta 2014 ni spremenilo), ki je odrasla znotraj razrahljanega družbenega tkiva ter nenehnih kriz, potopljena v negotovost in večno začasnost, s tem pa tudi na svojevrstno eksistencialno »izkoreninjenost«; odsotnost bližine in smisla namreč tu deluje dovolj samoumevno, da vsaj za silo prenese tudi nekatere nedorečenosti na ravni logike likov ter njihovih dejanj.