SEZNAM NOVIC

MMC RTV SLO: Kako zveni književnost? Zgroženo in ogorčeno!

Na vir

Književnost na Programu Ars
Ustvarjalci Programa Ars v podporo prebivalcem Ukrajine velik del oddaj namenjamo ukrajinski kulturi.

Na radijskih valovih se vrstijo literarna dela ukrajinskih avtorjev (vileniškega nagrajenca Jurija Andruhoviča, Oksane Zabužko, Katerine Kalitko idr.) ter protivojni lirični utrinki iz zakladnice slovenske in svetovne poezije, ki so zbrani na enem mestu.

Ob želji naj se vojna čim prej konča, pa vendar ne pozabljamo na druge književne avtorje in teme.

“Z neba gre ogenj, voda v pljuskih lije, / v zateglih, mračnih stokih veter hruje. /
Se bitka višjih bitij v burji čuje? / Ognjeni angel s krili divje bije.”
Poezijo Adelberta von Chamissoja odlikuje pristno romantično občutje – tisto nedoločljivo, neponovljivo, kar občudujemo pri Prešernu, Puškinu, Byronu in drugih velikih literarnih osebnostih prve polovice 19. stoletja … je o pri nas skoraj neznanem nemškem pesniku in botaniku francoskega rodu zapisal avtor literarnega večera in prevajalec Matej Venier.

“S prihodom Deana Moriartyja se je začel tisti del mojega življenja, ki bi ga lahko imenovali življenje na cesti.”
Ameriški pisatelj in pesnik Jack Kerouac je zaslovel s svojim drugim romanom Na cesti, s pripovedjo o potovanju dveh prijateljev po Združenih državah Amerike. Pozneje je objavil še nekaj knjig, vendar je v literarnem spominu ostal predvsem z omenjenim romanom, nabitim z razpoloženji in energijo poznih štiridesetih in zgodnjih petdesetih let. Ob stoti obletnici rojstva tega najpomembnejšega beatniškega pisatelja smo izbrali uvodno poglavje iz romana Na cesti v prevodu Jureta Potokarja.

Jack Kerouac: Na cesti
“V nekem prostoru-času, polnem hlapov in ledenih kristalov, kjer še parfumi ostanejo brez vonja, boste visoko v zraku odpočili svoja široko razprta krila.”
Šjaojuan Jin, kitajska pesnica in pisateljica, ki piše v kitajščini, angleščini, japonščini, nemščini in francoščini, njena dela pa so prevedena v številne jezike, se je v pesmih v prozi v zbirki Ornitološki atlas posvetila bogatemu svetu ptic in v njem prepoznala marsikatero človekovo lastnost. Po Literarnem nokturnu se v boju za hrano spreletavata grahasta tropika, značilni ptici toplih oceanskih obal, za njima pa še ošabni golob lasuljar. Prevod Peter Semolič.

Šjaojuan Jin: Ornitološki atlas
“Res sem nesrečnik, Ti, najdražja, pa si očitno bila poklicana za ravnovesje vsej nesreči.”
Osrednje mesto v korespondenci Franza Kafke zavzemajo pisma njegovi berlinski zaročenki Felice Bauer. Med letoma 1912 in 1919 sta si poslala prek petsto pisem, ki jih lahko beremo tudi kot nekakšen roman. Kafka med drugim v njih analizira dogodke, svoja čustva in strahove, pa tudi literarno ustvarjanje nekaterih sopotnic in sopotnikov. Tu objavljeni izbor pisem, ki so v prevodu Anje Naglič tudi vpogled v avtorjevo delavnico, je Kafka pisal leta 1913.

Ohranjena pisma Franza Kafke ponujajo vpogled v njegovo delavnico. Foto: EPA
Ohranjena pisma Franza Kafke ponujajo vpogled v njegovo delavnico. Foto: EPA
“Želim si pisati, a mi privre le pena.”
Pred 130. leti, 16. marca 1892, se je v andski vasici rodil perujski pesnik in pisatelj indijanskega rodu César Vallejo. Živel je nemirno življenje na več koncih sveta, pisal novele, romane in drame, najbolj pa je znan kot pisec modernistične lirike, v kateri izpoveduje izjemno občutljivost za trpljenje soljudi, melanholični obup, domotožje in nezadovoljstvo zaradi socialne nepravičnosti. Vallejov literarni portret je že pred desetletji pripravil Mart Ogen.

Aleš Berger. Foto: BoBo
Aleš Berger. Foto: BoBo
“Pisati, da se vtisne bog ve kam, še par sledi nekega življenja, in bog ve zakaj in čemu …”
Novo prozno besedilo Aleša Bergerja težko ulovimo v kakšno znano literarno zvrst – gre za niz drobcev, spoznanj, aforizmov, opažanj in predvsem vprašanj, ubranih na zgovorno naslovno temo besedila Napisati. Po duhu je morda še najbliže črtici ali pesmi v prozi.

“Kako bi jim razložila naključje? Nimam avta nimam televizorja nimam delnic ne kredita po naključju me je veter prinesel v Cadaqués.”
Urugvajska pesnica in pisateljica Cristina Peri Rossi, rojena leta 1941 v Montevideu, obravnava teme, kot so potovanja, eksil, erotika, muke in užitki ljubezni, žensko telo, obsodba režima itd. Lani je prejela Cervantesovo nagrado, najvišje priznanje za književnost v španskem jeziku. Pri nas je v knjižni obliki izšel le izbor iz njenega obsežnega pesniškega opusa z naslovom Valovi v prevodu Marjete Drobnič, v njem pa je tudi pesem Diaspora, ki povzema domala vse njene teme.