Ob razstavi Lucije Rosc v Galeriji Škuc
Miza, na kateri igra fotografinja Lucija Rosc s svojo babico namizni tenis, je premajhna, da bi izmenjava žogic gladko tekla. A to se zgodi s predmeti iz otroštva – precej manjši so, kot se jih spomnimo. Odraščanje razmerja spremeni, spomin gre svojo pot.
Konstrukcija spomina in njegova varljivost sta tudi enih osrednjih vprašanj, s katerim se v svojem delu ukvarja Lucija Rosc. O tem je fotografinja razmišljala že ob nedavno zaključenem magistrskem delu, ki ga zdaj v nadgradnji predstavlja na razstavi Superpozicije v Galeriji Škuc (razstava bo na ogled do 20. julija).
Foto: Klemen Ilovar © Galerija Škuc