NA IMENIK

Samostan Kostanjevica na Krki

V času Spanheimov je Kostanjevica postajala močno gospodarsko, politično in upravno središče ob takratni deželni meji. Bernard Spanheimski je leta 1234 v neposredni bližini Kostanjevice, ob izviru Obrha, ustanovil cistercijanski samostan, s katerim naj bi še utrdil svojo gospodarsko moč in zagotovil družini prostor za zadnji počitek. Samostanu je podaril obsežne posesti, zato se je uvrščal med najbogatejše zemljiške posesti na tedanjem Kranjskem. Hkrati je predstavljal središče religioznega, prosvetiteljskega, trgovskega in gospodarskega življenja. V samostanu je v določenem obdobju bivalo največ 86 menihov in laikov.

Nekdanji samostan je bil 1989 razglašen za kulturni spomenik in bil kot tak uvrščen med spomenike, ki jim država namenja posebno pozornost. Okolje in prostor nekdanjega samostana nudita idealne razmere za organizacijo kulturnih dogodkov; koncertov, gledaliških in opernih predstav. Leta 1974 se je v prostore naselila Galerija Božidar Jakac.

Dnevnik: Vrhunci Makučevega izjemnega opusa

22. 06. 2022 / Samostan Kostanjevica na Krki

V Galeriji Božidarja Jakca so odprli restrospektivno razstavo del enega najbolj ikoničnih likovnih umetnikov na Slovenskem, Vladimirja Makuca. Razstava kronološko prikazuje razvoj njegove ustvarjalne prakse in skuša prikazati celotno širino njegovih del.

NA IMENIK

Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici

Na vzhodni strani kapele, ki jo je dal grof Matija Thurn postaviti na svoje stroške leta 1623, je zrastel tudi majhen, prijazen samostan, za stanovanje redovni družini, ki bi skrbela za cerkev in bi bila na razpolago romarjem in obiskovalcem. Bil je ločen od cerkve. Samostan, ki je bil nov in na čudoviti legi nad mestom, so si zaželeli redovniki različnih redov. Grof se je končno odločil in z darilno listino 28. decembra 1649 cerkvico, samostan in manjše posestvo okrog samostana izročil redovnikom karmeličanom.