NA IMENIK

Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor

Mariborska sinagoga je eden najpomembnejših spomenikov judovske kulturne dediščine na slovenskih tleh in obenem ena najstarejših ohranjenih sinagog v srednjeevropskem prostoru. Poleg individualnih gostov iz vsega sveta so pogosti tudi obiski organiziranih šolskih skupin in skupin obiskovalcev iz Izraela, med njimi je leta 2008 obnovljeno sinagogo obiskal vrhovni aškenaški rabin Yona Metzger.

V letu 2011 je sinagoga pričela delovati kot samostojni javni zavod Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, sredstva za delovanje centra pa večinsko zagotavlja Mestna občina Maribor. Del sredstev center že pridobiva z mednarodnimi razpisi in donacijami.

NA IMENIK

Projektna soba SCCA

Projektna soba SCCA je produkcijski prostor raznolikih razstavnih, popularizacijskih, izobraževalnih in diskurzivnih aktivnosti sodobnih vizualnih in intermedijskih praks.
V prostoru sta Knjižnica SCCA in arhiv Postaja DIVA, ki velikokrat spodbudita specifične projekte. To je prizorišče, ki se nahaja v vmesnem polju med institucionalnimi razstavišči (muzeji, galerije) in zasebnimi umetniškimi delovnimi prostori in ateljeji.

NA IMENIK

Hiša kulture v Pivki

Zgodba Hiša kulture se začenja leta 1998, ko je skupina ustvarjalcev naselila prazne prostore v centru Pivke in jih uredila tako, da omogočajo širok spekter kulturnega delovanja. V njih se je začel odvijati program, ki je pokrival celotno polje sodobne urbane kulture, eno od žarišč delovanja pa je bila vseskozi galerija. Nova ekipa, ki je prevzela Hišo kulture leta 2013, je galerijski program postavila v ospredje, ga začela razvijati in nadgrajevati z različnimi podpornimi programi. Danes je Hiša kulture osrednja galerija sodobne vizualne umetnosti v prostoru med Ljubljano in Koprom.

NA IMENIK

Samostan Kostanjevica na Krki

V času Spanheimov je Kostanjevica postajala močno gospodarsko, politično in upravno središče ob takratni deželni meji. Bernard Spanheimski je leta 1234 v neposredni bližini Kostanjevice, ob izviru Obrha, ustanovil cistercijanski samostan, s katerim naj bi še utrdil svojo gospodarsko moč in zagotovil družini prostor za zadnji počitek. Samostanu je podaril obsežne posesti, zato se je uvrščal med najbogatejše zemljiške posesti na tedanjem Kranjskem. Hkrati je predstavljal središče religioznega, prosvetiteljskega, trgovskega in gospodarskega življenja. V samostanu je v določenem obdobju bivalo največ 86 menihov in laikov.

Nekdanji samostan je bil 1989 razglašen za kulturni spomenik in bil kot tak uvrščen med spomenike, ki jim država namenja posebno pozornost. Okolje in prostor nekdanjega samostana nudita idealne razmere za organizacijo kulturnih dogodkov; koncertov, gledaliških in opernih predstav. Leta 1974 se je v prostore naselila Galerija Božidar Jakac.

Delo: Množice malih človeških protagonistov

12. 07. 2022 / Samostan Kostanjevica na Krki

Kako je lahko ideja Arkadije, ki ji je antika nadela predstavo idilične Panove dežele sredi Peloponeza z gorami in težko dostopnimi cvetočimi planotami, kjer je harmonično teklo življenje nepokvarjenih pastirjev, uporabna v 21. stoletju?

Dnevnik: Vrhunci Makučevega izjemnega opusa

22. 06. 2022 / Samostan Kostanjevica na Krki

V Galeriji Božidarja Jakca so odprli restrospektivno razstavo del enega najbolj ikoničnih likovnih umetnikov na Slovenskem, Vladimirja Makuca. Razstava kronološko prikazuje razvoj njegove ustvarjalne prakse in skuša prikazati celotno širino njegovih del.

NA IMENIK

Carinarnica

Carinarnica je kulturno stičišče za razvoj nevladniške in urbane kulture, ki se nahaja v stavbi nekdanjega mejnega prehoda.