Seznam video vsebin

Ljubljana Festival: Ob 150-letnici ustanovitve Glasbene matice Ljubljana

Leto 2022 je jubilejno leto kulturnega društva Glasbena matica, ki praznuje že častitljivih 150 let delovanja. Uspehi društva, nekoč središča slovenskega glasbenega življenja, so bistveno prispevali k ugledu slovenskega naroda in njegovi uveljavitvi ter umetnosti. Za dokončno uveljavitev Glasbene matice, ki je v prvih dveh desetletjih obstoja že dodobra vzpostavila sistem glasbenega šolstva in lastno založniško dejavnost, pa je bila ključna ustanovitev mešanega pevskega zbora leta 1891. Ta je prevzel vodilno vlogo ne le v delovanju društva, pač pa tudi v razvoju slovenske glasbene kulture in razmahu slovenskega zborovskega petja.
Prav matični zbor je bil tisti, ki je slovensko pesem ponesel prek meja domovine; njegovo prvo odmevno gostovanje na tujem pa je navdihnilo programsko podobo otvoritvenega koncerta letošnjih, že 36. Slovenskih glasbenih dnevov: z delom programa se spomniti začetnih uspehov. Po rušilnem potresu v Ljubljani leta 1895 so namreč matični pevci v znak zahvale za pomoč z Dunaja v prestolnici monarhije pripravili dva veličastna dogodka – v znameniti dvorani Musikverein so nastopili 23. in 25. marca 1896. Zahtevno dunajsko publiko je še posebej navdušil prvi koncertni večer: 189 pevcev in pevk v narodnih nošah je občinstvo ogrelo med drugim z danes priljubljenim madrigalom Jacobusa Gallusa, zapelo več ljudskih pesmi v glasbeni preobleki zborovega dolgoletnega vodje Mateja Hubada ter izkazalo svojo vokalno širino s svoj čas eno najmogočnejših vokalno-instrumentalnih skladb, radostno hvalnico Antona Brucknerja.
Program zgodovinskih potez v duhu sedanjosti premišljeno dopolnjujeta po naročilu ustvarjeni noviteti dveh skladateljic mlajše generacije. Mednarodno uveljavljena Nana Forte z odločnim peresom širi svoj opus s preverjenega polja zborovske glasbe tudi na področje vokalno-instrumentalne kompozicije, študentka kompozicije Klara Mlakar, zmagovalka mednarodnega mladinskega zborovskega natečaja Aegis carminis 2021, pa se bo s svojim novim delom poklonila spominu na Uroša Kreka, nekoč enega najtehtnejših slovenskih skladateljev, ki je izvirni spoj neoklasicistične objektivnosti in ekspresionističnega subjektivizma zgovorno prepletel z ljudsko glasbeno ustvarjalnostjo.
Veličastnost koncertnega programa bodo poustvarili nekdanji študenti ljubljanske Akademije za glasbo, danes pa priznani slovenski solisti Mojca Bitenc Križaj, Nuška Drašček, Martin Sušnik in Peter Martinčič, zbori Glasbene matice in Akademije za glasbo pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika in Alenke Podpečan ter simfonični orkester Akademije za glasbo pod taktirko vsestranskega Simona Dvoršaka.