SEZNAM BLOG OBJAV

Z morja piha nov medij

— Piše: Pia Nikolič

Nedaleč od vhoda v Luko Koper stoji rdečkasto pročelje baročne palače Totto Ex Gavardo. Stavba, ki je bila nekoč razdeljena na tri dele, je bila dolga leta zaprta. Nekaj časa so se v zgornjem nadstropju pod slabo ohranjenimi freskami podili otroci, a so vrtec prav tako zaprli že pred časom. Odkar je plemiška družina, ki je palačo zgradila, zapustila Koper, je bila ta večinoma prazna. V zadnjih dveh mesecih pa so plošče, ki so zakrivale pogled skozi arkade, začele postopoma odpadati. Ne zaradi slabega vzdrževanja, ampak zaradi prenove. V dvonadstropno zgradbo se je namreč preselil nov slovenski medij – Megafon.

Njegovi začetki segajo v čase pred pandemijo koronavirusa, ki je ustanovitev televizije zamaknila za približno dve leti, zato je medij sprva deloval le kot spletna stran za različne vrste novic. Na začetku se je morda zdelo, da gre za mlajšo podružnico istoimenskega portala, ki je v Bosni in Hercegovini že prej začel delovati tudi v obliki televizije, a je z izdajanjem časopisa slovenski Megafon stopil na povsem svojo pot.

Oranžni logotip že skoraj eno leto krasi naslovnico brezplačnika, ki ga v svoje nabiralnike vsaka dva tedna dobijo prebivalci Izole in Kopra. Ker se naklada giblje med 15.000 in 20.000 izvodi, ni nujno, da vsaka številka pristane v vsakem nabiralniku, zato distributerji več izvodov številke vsakič pustijo tudi na odrejenih javnih mestih, kot sta Mestna knjižnica Izola ali vhod v palačo Totto Ex Gavardo na Kidričevi ulici. Naročanje na redno prejemanje novih izdaj je zaenkrat možno le prek spleta.
Časopis Megafon je prvič izšel lani konec leta, tik pred izolskim občinskim referendumom na temo prostorskega načrta, ki so mu prebivalci večinoma nasprotovali. Zaradi časovne umeščenosti in dajanja medijskega prostora članom civilne iniciative Gibanje za Izolo, ki so bili pobudniki referenduma, so bralci predvidevali, da gre za politični pamflet, a se je kaj kmalu izkazalo, da temu ni tako. Že od prve številke dalje je bilo v časopisu moč najti različne vsebine. Približno tretjina časnika je bila namenjena lokalnim temam, preostale strani pa so napolnile vsebine iz notranje in zunanje politike, kulture ter družbe. Športu je namenjena zgolj ena stran, na kateri je najti podrobne analize dogajanja v angleški nogometni Premier ligi in kratke novice iz sveta športa, ki jih ponavadi spregledamo, denimo novice o skeletonu, lokostrelstvu, taekwondoju, jahanju in drugem.

Ena od strani je namenjena tudi satiri, posebej pomembna pa je tudi zadnja stran, na kateri lahko vsakič preberemo izvirni strip domačega avtorja, ki je narejen posebej za časopis in se navezuje na aktualno družbenopolitično dogajanje. Stripe tam večinoma objavljata Tilen Javornik in Gašper Krajnc.

Medtem ko se prvi sicer ukvarja bolj z animacijo, bo drugi kaj kmalu izdal že svoj tretji daljši stripovski album. Občasno lahko na zadnji strani sicer preberemo tudi stripe drugih trenutno aktivnih slovenskih stripovskih avtorjev. Poleg tega naj omenim še recenzije s področja kulture in glasbe, ki jih v slovenskih medijih najdemo vse redkeje.
Sčasoma se je časopis preobrazil v pravo revijo. Namesto hrapavega papirja je naslovnica postala gladka, njegov obseg se je povečal na 28 strani, teme pa so postale vse bolj raznolike in kritične. Pisci se trudijo slediti najvišjim standardom novinarske etike, zato naj v skladu s kodeksom Društva novinarjev Slovenije piska tega teksta prizna, da se pri obravnavanem mediju udinja tudi sama, tako pri tisku kot pri televiziji. Slednja je sicer pričela z oddajanjem šele sredi oktobra letos. Njen program je zato še v povojih, a se z vsakim tednom povečuje. Trenutno lahko program že najdete na vseh kabelskih ponudnikih po Sloveniji, a večinoma nekje na sredini ali proti koncu seznama, kjer se najdejo trimestne številke. Uradno gre namreč za lokalno televizijo, katere pokritost pa je vseeno omejena z državnimi mejami.
Ideja za medijskim konglomeratom Megafon je v prvi vrsti osvetliti dogajanje na Obali oziroma v slovenski Istri, ki pri večini medijev ostaja obrobna novica. Vseeno pa se da v vseh treh oblikah medija najti tudi precej novic z območja domače kokoške in onkraj. Program, ki naj bi se v prihodnjih mesecih postopoma širil, lahko trenutno spremljamo v popoldanskih urah. Večinski del predstavljajo novice in reportaže iz lokalnega okolja ter oddaji Videostop in In vivo veritas. Videostop je namenjen predvajanju in predstavitvi videospotov slovenskih glasbenih izvajalcev, ki na preostalih medijih niso več deležni prav veliko pozornosti. Celo na javni RTV so predvajanje le-teh zapakirali v Videotrak, ki se predvaja ob obskurnih terminih, ko televizije ne gleda skoraj nihče. In vivo veritas pa je oddaja, namenjena daljšim intervjujem z ljudmi z zanimivimi ozadji. Doslej ste denimo lahko prisluhnili pogovorom z zamejskim stripovskim ustvarjalcem Jurijem Devetakom, ki je ustvaril strip po literarni predlogi Pahorjeve Nekropole, s predsedniškim kandidatom Levice Miho Kordišem, scenaristko filma o vrhunskih gluhih športnikih Tino Grošelj, članom novoustanovljenega sindikata delavcev v kulturi Zasuk Miho Zadnikarjem, solastnikom butične prodajalne piva in plošč iz Kopra ter glasbenikom Luko Bevkom, predsednikom društva za morske sesalce Morigenos dr. Tilnom Genovom, z novomedijskim umetnikom Vukom Ćosićem in drugimi.

Megafon želi postati lokalni medij nacionalnega pomena, ki bi pokrival nišne teme, ki jih ostali mediji spregledajo ali jim zaradi nekomercialnosti vsebin ne namenjajo posebne pozornosti. Kot pravi že njegovo ime, želi pozornost posvetiti tudi slehernikom, katerih glas sicer – razen s pomočjo megafona – ni zares slišen.

Doslej se je v tisku že pojavilo tudi nekaj ekskluzivnih novinarskih zgodb, ki so se pretočile v druge medije. Naj omenim le najbolj zloglasne, med katere sodijo razkrivanja koruptivnih špekulativnih poslov, ki sta jih izvajala nekdanji koprski župan in ponovni županski kandidat Boris Popović in trenutni izolski župan ter županski kandidat Danilo Markočič. Odkritja je potrdila tudi preiskava Komisije za preprečevanje korupcije, čeprav sodnega epiloga zaenkrat še ni bilo.
Poleg razkrivanja, informiranja, obveščanja, izobraževanja in zabave ter kar je še tega, si želi Megafon v prostorih palače preseči meje medijskega delovanja. Velike in povečini zaenkrat še dokaj prazne prostore je že ponudil različnim društvom in gibanjem, ki delujejo v javnem interesu.

Na istem mestu naj bi tako kmalu začelo delovati društvo, ki se ukvarja z lončarjenjem, svoje prostore pa naj bi tam dobil tudi Neodvisni obalni radio, alternativni radio, ki že nekaj let deluje na spletu in bi ga lahko razumeli kot mlajši satelit ljubljanskega Radia Študent. Palača Totto Ex Gavardo naj bi zato v prihodnje delovala kot križišče dejavnosti, prostor srečevanja in ustvarjanja, ki ga na Obali primanjkuje.

Razen nekaterih svetlih točk – lokacij, ki se občasno ukvarjajo s prirejanjem kulturnih ali družabnih dogodkov – teh ob slovenskem morju skoraj ni najti. Dovolj poveden je verjetno že podatek, da se večina lokalov tudi v Kopru zapre že ob 22. uri, kar mlade sili v druženje na tako imenovanih »havba partyjih« po bližnjih makadamskih parkiriščih, kjer so prisiljeni v petek zvečer namesto na koncertu uživati ob zvokih, ki prihajajo iz avtoradia. A da bi izvedeli kaj več o problematiki na Obali, bo bolje v roke vzeti brezplačnik Megafon ali daljinca.